Dobro jutro - Mire Steinbuch: Obiskovalci slovenskih gora nimajo možnosti dodatnega zavarovanja za helikoptersko reševanje v primeru, ko niso poškodovani.
Prvo helikoptersko reševanje v slovenskih gorah se je zgodilo 6. avgusta 1963 pod severno steno Škrlatice s pomočjo avstrijskega helikopterja. Leta 1967 je republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije kupil prvi helikopter in ga namenil tudi za reševanje v gorah. Od tedaj je reševanje s helikopterjem postalo ustaljena praksa in je razbremenilo gorske reševalce, ki sicer še vedno rešujejo na klasičen način in poskrbijo za prenos ponesrečencev v dolino takrat, ko razmere ne dopuščajo helikopterskega poleta. Gorska reševalna zveza Slovenije je sicer prostovoljna organizacija, ki pogosto tvegane reševalne in iskalne akcije opravlja brezplačno. Stroške helikopterskega reševanja poškodovanih oseb krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zaplete pa se lahko pri reševanju nepoškodovanih planincev.
Za ilustracijo si oglejmo naslednja primera. Prvi primer: alpinistu v navezi se med plezanjem odlomi oprimek. Pade, poškodovan obvisi na vrvi in ne more nadaljevati s plezanjem. Soplezalec pokliče na številko 112 za klic v sili, prileti helikopter in oba prepelje v dolino. Drugi primer: planinec zaide v brezpotje. Tava po nepreglednem in težavnem terenu, moči mu počasi pešajo, polašča se ga obup. V stiski pokliče na pomoč, helikopter ga pobere in odloži v dolini.
Reševanje v opisanih primerih je bilo za vse enako skrbno. Vse rešene osebe so člani Planinske zveze Slovenije, vse so zdravstveno zavarovane. Toda nepoškodovana oseba se lahko znajde v neenakopravnem položaju v primerjavi s poškodovano. Nosilec nalog v sistemu zaščite in reševanja, Uprava RS za zaščito in reševanje, resorni organ ministrstva za obrambo, namreč včasih na podlagi poročila vodje intervencije ter 118. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oceni, da so se prizadeti v stiski znašli namenoma ali zaradi velike malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti, in jim reševanje zaračuna. Letos je Uprava za zaščito in reševanje zaračunala stroške reševalnega poleta petim planincem, ne glede na prevoznika. Ura helikopterskega prevoza pri reševanju v gorah sicer stane 2525,34 evra.
Na obrambnem ministrstvu pravijo, da odločitev o uporabi helikopterja temelji izključno na strokovnih vidikih reševanja. Vzroke, ki so privedli do intervencije, ocenjujejo med reševanjem oziroma po njem. Jedro problematičnega plačevanja storitve, ki jo sicer financira proračun, pa je v 118. členu zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ni dovolj definiran in omogoča široko interpretacijo. Naš vir je dejal, da se z natančnejšo definicijo odlaša že nekaj let. Bojan Kuntarič z Uprave za zaščito in reševanje pa pravi, da je v postopku sprejemanja vladna uredba, ki bo določila dejavnosti, pri katerih bodo morali udeleženci kriti sorazmeren delež stroškov intervencije. Osebam, ki so jim poslali položnice za plačilo delnih stroškov helikopterskega reševanja, sicer niso zaračunali komercialne cene prevoza, ampak samo vsoto, s katero pokrijejo nujne stroške poleta.
Policija ne izstavlja računov državljanom, četudi stroškov reševanja ne krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Predstavnica policije Nuška Tavčar zagotavlja, da odločanja o upravičenosti letenja glede na poškodbe ali ogroženost posameznika v letalski policijski enoti niso dovoljena. Tudi po končani nalogi v letalski policijski enoti ne presojajo o upravičenosti pri posameznem reševanju, saj je lahko zdravje in življenje nepoškodovanega človeka na izpostavljenem terenu veliko bolj ogroženo kot poškodovanega na lažjem terenu.
V Planinski zvezi Slovenije so začeli pripravljati prenovo sistema članarine, ki naj bi začel veljati leta 2012. Strokovni sodelavec planinske zveze Matjaž Šerkezi navaja, da so pri obsegu zavarovanja omejeni z nizko premijo, saj znesek za zavarovanje predstavlja le okoli 15 odstotkov članarine. Prav zato ne čudi, da je čedalje več slovenskih planincev včlanjenih v Avstrijsko planinsko zvezo (OeAV), ki ponuja članom pri zavarovanju precej več ugodnosti. Na slovenski planinski zvezi pravijo, da primerjava ni umestna, saj ima naša organizacija 58.000 članov, medtem ko jih je v OeAV včlanjenih 360.000.
Za konec pa nas je zanimalo tudi mnenje zavarovalnic. Urša Manček z Zavarovalnice Triglav in Jana Šmajgl iz Adriatica Slovenice sta na vprašanje glede zavarovanja helikopterskega reševanja nepoškodovanih ljudi odgovorili podobno. Povpraševanja po takem zavarovanju ni, zaradi številnih omejitev pa bi bilo zelo drago.
Mire Steinbuch
