Večer, Pomurje, Prlekija - Nataša Gider: V Planinskem društvu Gornja Radgona želijo, da bi člani sprejeli naravo kot vrednoto in gorništvo kot življenjski slog.
Planinsko društvo (PD) Gornja Radgona bo v ponedeljek staro natanko 50 let. "Iz ustanovnega zapisnika lahko razberemo, da so želeli vključiti čim več osnovnošolskih otrok in mladine. Hoteli so ustanoviti sekcijo mladih in jim privzgajati pristen odnos do gora. Izdelali so program dela tudi za odrasle in ohranili stike s PD Ljutomer, v katerem so delovali vse do ustanovitve," opiše začetke delovanja PD Gornja Radgona njegov današnji predsednik Tonček Mlinarič. Danes ima društvo blizu 350 članov (med njimi je več kot tretjina otrok) ter mladinski odsek, odsek odraslih, vodniški odsek in odsek markacistov.
Tudi tisti člani, ki se več ne odpravljajo na planinske poti, se še vključujejo v društvene aktivnosti in se udeležujejo občnih zborov, potopisnih predavanj in filmskih projekcij ter obujajo spomine na lastna planinska doživetja. Program v društvu - ob letošnjem jubileju je bil še posebno pester - oblikujejo tako, da vsak najde kaj zase. "Obiskujemo različne poti, ki so speljane po ravnini, gričevnatem, hribovitem ali visokogorskem svetu. Ne gremo mimo zgodovinskih objektov, vzamemo si čas za spoznavanje favne in flore, pa tudi na zgodovino slovenskega gorništva ne pozabimo," tako Mlinarič. Velik problem je seveda oddaljenost Gornje Radgone od gora, zlasti avtobusni prevozi so postali velik strošek. "Iz različnih virov poskušamo pridobiti določena sredstva, s katerimi sofinanciramo prevoze." Kvalitetno delovanje društva omogoča s finančno podporo tudi občina Gornja Radgona, pravi Mlinarič.
V društvu želijo, da bi člani sprejeli naravo kot vrednoto in gorništvo kot življenjski slog. Posebno skrb namenjajo programom za otroke, tem je med drugim namenjen planinski krožek na Osnovni šoli Gornja Radgona ter planinska šola po smernicah Planinske zveze Slovenije (PZS). Tako otroci poglabljajo spoznanja iz naravoslovja in družboslovja ter oblikujejo kulturen in spoštljiv odnos do narave. Velika želja mladih članov društva je, da bi tudi v Gornji Radgoni imeli kdaj umetno plezalno steno.
Člani društva se udeležujejo različnih planinskih tekmovanj in taborov in jih tudi sami organizirajo. "Mentorji orientacije pravijo, da imajo otroci na progi svojo 'enajsto šolo pod mostom'," dodaja Mlinarič. Nanizali so že vrsto uspehov, med drugim so bili člani PD Gornja Radgona petkrat državni prvaki na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju. Dva njihova člana, Elica Koroševič in Ivan Bombek (prvi predsednik društva), sta dobitnika svečane listine, najvišjega priznanja PZS, mladinski odsek je dobil priznanje Mladina in gore, društvo pa zlati grb občine Gornja Radgona. Skrbijo za izobraževanje, izposojajo gorniško opremo in literaturo. Sodelujejo z lokalnimi turističnimi društvi, ostalimi planinskimi društvi v Pomurju in se aktivno vključujejo v delo PZS. Pri društvenih aktivnostih sta seveda zelo pomembna tudi druženje in medgeneracijsko sožitje.
Veliko prostovoljnega dela, od katerega ima korist širša skupnost, vložijo nekateri posamezniki v društvu, kar ob letošnjem letu prostovoljstva Mlinarič posebej izpostavi. Zamisli je veliko, pravi, a je zaradi vsesplošnega pomanjkanja časa njihova uresničitev pogosto težka.
Nataša Gider
Člani PD Gornja Radgona letos, ob 50-letnici, na vrhu Säulecka v Visokih Turah v Avstriji, na 3086 metrih nadmorske višine. (PD Gornja Radgona)