Večer, Podravje - Darja Lukman Žunec: Napisne table, arheološki park in informacijska točka so prvi koraki občine Cerkvenjak k boljši turistični ponudbi in prepoznavnosti.
Že ob prihodu v Cerkvenjak obiskovalec opazi, da ga k obisku središča te slovenskogoriške občine in njene okolice vabita kar dve veliki informacijski tabli. Prva stoji pred osnovno šolo, kjer so učenci z mentorji pripravili učno in sprehajalno pot, ki so jo poimenovali Klopotčeva pot. Obiskovalce vabi na ogled vseh pomembnejših zgodovinskih znamenitosti v kraju, pa tudi k spoznavanju naravnih zanimivosti, živalstva in flore. Tudi pred občinsko stavbo stoji še ena podobna informativna tabla, na kateri so posamezne zanimive točke podrobneje opisane in opremljene s fotografijami.
V občinskih prostorih že nekaj časa deluje informacijska točka, kjer lahko popotniki in turisti dobijo napotke in podatke, tudi o možnostih za prenočevanje, o gostinsko-turistični ponudbi ter o nastajajočem arheološkem parku v Anželovem gozdu v bližnji Brengovi.
Cerkvenjak je že nekaj let poznan po dobrih gostiščih, najbolj znano je Pri Antonu, ki so ga uredili v prostorih nekdanje osnovne šole, in po turističnih kmetijah, ki ponudijo nekaj prenočišč, predvsem pa značilne jedi in kakovostno vino izvrstnih domačih vinogradnikov. Njihovo društvo je pred gasilskim domom posadilo Johanesovo trto, potomko najstarejše slovenske trte z Lenta. Na tem prizorišču vsako leto pripravijo odmevno in dobro obiskano prireditev martinovanje, trgatev in rez trte. Kraj se odlikuje po dobri organizaciji že tradicionalnega festivala domačih viž.
Še bolj urejen arheološki park
Zadnja leta je občina, tudi s pomočjo sredstev za razvoj podeželja pri kmetijskem ministrstvu uspela urediti arheološko dediščino, saj se ponaša s kar petnajstimi rimskimi gomilnimi grobišči. Najdišče je vzorno urejeno celo v slovenskem merilu. Poleg tega na gomile v gozdu, ki je blizu avtoceste, obiskovalce opozarjajo primerne označbe. Arheološki park že nekaj časa nastaja na obronkih doline Brengove. Doslej so na tem mestu arheologi našli petnajst rimskih gomilnih grobišč. S pridom jih obiskujejo šolarji in drugi obiskovalci teh krajev, ki jih je iz leta v leto več.
Tudi s pomočjo državnega denarja jim je že ob gradnji avtoceste uspelo urediti eno rimsko gomilo tako, da je ustrezno zaščitena in imajo hkrati vanjo obiskovalci neposreden vpogled. Strokovno je gomilo restavriral in pripravil za ogled znani ptujski arheolog in konservator Ivan Tušek. Pravkar se pripravljajo, da bodo z nadstrešnico opremili še drugo gomilno grobišče. Da je arheološka dediščina dobila velik pomen za občino, je zasluga kulturnega delavca in ljubiteljskega arheologa, domačina Vlada Lorberja, na katerega zapuščino so v kraju zelo ponosni.
Občina namerava v okviru lokalne akcijske skupine Ovtar, ta črpa sredstva za razvoj podeželja tudi iz programa EU Leader, do arheološkega parka urediti primeren dostop in parkirišče za obiskovalce, opremiti pot do grobišč in tam tudi oblikovati manjši predstavitveni prostor.
Darja Lukman Žunec