Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dobro je vedeti, da

Obvestila PZS: ... je že v pripravi zakon, ki ne bo več dopuščal solidarnosti in kritja stroškov zdravljenja in reševanja pri nesrečah, ki bi se primerile pri kakršnih koli prostočasnih dejavnostih, iz skupne blagajne. ...

ZAPIS S SESTANKA NA MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE

Sestanek je bil 17. februarja 2009 v prostorih Ministrstva za zdravje.
Prisotni: minister Borut Miklavčič, primarij dr. Janez Remškar, mag. Franci Ekar in Danilo Škerbinek.

1. 118. člen »Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami« je še vedno nedorečen, čeprav je bilo več zagotovil, da bo razlaga tega člena pojasnjena že pred več leti. Poudarila sva, da mora v podzakonskem dokumentu ali pojasnilu zakonodajalca biti v največji možni meri dano jasno in nedvoumno navodilo, kdaj in v kakšnih primerih morajo koristniki pomoči krite stroške reševanja v gorah. Zadeva terja več kot nujno ukrepanje. Zaradi te nejasnosti je vprašljivo tudi plačevanje stroškov reševanj pri nesrečah drugih prostočasnih dejavnosti. Zagotovljeno je bilo, da bo MZ (g. Janez Remškar) v najkrajšem možnem času sklicalo delovno skupino, ki bo pripravila potreben predlog, s čemer se bo ta škodljiva nejasnost odpravila.

2. Recesija, v kateri se je znašla poleg drugih tudi Slovenija, narekuje ukrepe na vseh področjih. Seznanjena sva bila, da je že v pripravi zakon, ki ne bo več dopuščal solidarnosti in kritja stroškov zdravljenja in reševanja pri nesrečah, ki bi se primerile pri kakršnih koli prostočasnih dejavnostih iz skupne blagajne. Za primer teh rizikov se bodo morali ljudje, starejši od 18 let, zavarovati. MZ bo definiralo vse prostočasne dejavnosti in njih stopnje rizika. Za potrebe nujnih prevozov je bil pred kratkim med resorski sestanek, na katerem je bil sklenjen dogovor, da bodo ti prevozi tudi v naprej izvajali s zračnimi plovili policije ter vojske. Delo vseh vrst reševalcev se bo v bodoče plačevalo iz naslova zavarovanja.

3. PZS je utemeljila in izpostavila potrebo, da dobi Slovenija za potrebe reševalnih nalog strogo namenski medicinsko-reševalno opremljen in ustrezen helikopter, ki mora biti za te potrebe tudi bolj dostopen. Obveščena sva bila o tozadevnih aktivnostih, ki že potekajo. Po dobri praksi tujine bi bilo primerno, da funkcijo letalskega reševanja izvaja civilna služba, saj nesreče civilnih oseb, nesreče športnikov, rekreativcev itd niso izredne ali elementarne nesreče. Za slednje je pa razumljivo, da ob primeru le teh nastopajo državni sistemi.

4. Predstavljena je bila vsebina preventivnega in humanitarnega dela, ki se izvaja v okviru PZS, njenih komisijah in PD. Zaradi pridobljenega statusa humanitarne organizacije je potrebno, da PZS v doglednem času to predstavitev opravi tudi za FIHO.

5. Več nesreč, zlasti pa nesreči v kuloarju Jalovca in v steni Špika sta PZS privedli do odločitve, da imenuje strokovno usposobljene izvedence za objektivno in nepristrano opredelitev ter stališče do vprašljivih nesreč v gorah. Sogovornika sta namero in pobudo PZS podprla. Ti izvedenci bodo kot zastopniki »uporabnikov« sprejemali v primeru reševanj in nesreč nepristransko, objektivno, t.i. gorsko-planinsko izvedensko oceno oz. mnenje.

6. Upravljavci planinskih koč, od katerih mnoge imajo težke pogoje obratovanja, (poleg oskrbe in preventivne ponudbe nudijo še zlasti ob slabih vremenskih razmerah planincem zavetje ter so kraj, kjer se veliko krat v primeru nesreče nudi tudi prvo pomoč), imajo težave ob obiskih sanitarnih oz. zdravstvenih inšpektorjev. Ti postavljajo glede urejenosti in opremljenosti koč domala iste zahteve svojega inšpekcijskega področja, kot za dolinske gostilne. V kočah Avstrije in Nemčije se te zahteve obravnavajo selektivno. Prosili so, da jim dostavimo gradiva, ki urejujejo te zahteve v omenjenih državah. Zagotovili so sklic posebnega koordinacijskega sestanka med pristojnimi inšpekcijskimi službami in PZS.

7. Vse več nesreč v gorskem svetu narekuje tudi aktivnejše terensko preventivno delo. Razmišlja se o izkušenih in planinsko-alpinistično usposobljenih osebah, ki bi s pooblastili, z apeli, predlogi,… pozitivno ter preventivno vplivale na obiskovalce gora, jim glede na izbrane cilje ter podvige svetovale potrebno opremo itd. Sogovornika se z namero strinjata. PZS bo pripravila ustrezno pisno gradivo in ga poslala na ministrstvo.

Zapisal: Danilo Škerbinek

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "Dobro je vedeti, da"

Igor Zlodej,

V zapisu s sestanka na MZ me moti predvsem to, ker iz zapisa ni jasno razvidno kdo je kaj rekel, predlagal, predstavljal. Še bolj me moti to, da so o tako pomebnih zadevah razpravljali le štirje posvečeni v državi. Kdo pa so ti ljudje, ki lahko odločajo o tem? Problem je mojem mnenju tako obširen, da bi morali sodelovati vsaj visoko strokovno podkovani ljudje z ministrstva za notranje zadeve, za obrambo, Republiške uprave za zaščito in reševanje, predstavniki zainterisiranih zavarovalnic in nenazadnje glavni izvajalci reševanj, to pa je GRZS in ne PZS. In, da pokomentiram še zapis pod 7. točko, kjer se govori o aktivnejšem terenskem preventivnem delu. O osebah s pooblastili. Pa saj te ljudi že imamo, samo na teren jih je potrebno poslati, jim omogočiti vsakodnevno prisotnost v gorah. Tukaj ni potrebne nobene posebne filozofije, v tej državi so državni organi, ki imajo osnovno nalogo zavarovati življenje ljudi in če bodo ohranili le eno življenje tudi v gorah, bo namen že dosežen.


Mojca Luštrek,

Če se tisto o čipsu in vrčku piva komu zdi smešno, se bridko moti. Gotovo gre več ljudi rakom žvižgat zaradi nezdravega življenja kot zaradi pohajanja po hribih. Ali si država želi zdrave, zadovoljne in koristne (samo zdravi in zadovoljni smo lahko tudi koristni!) ljudi ali ne?! Mogoče je res treba postaviti kako adrenalinsko mejo, a za tisto, kar se nam utegne primeriti (pa se nam večinoma sploh ne primeri!) "pri kakršnih koli prostočasnih dejavnostih", s kakršnimi se ukvarja množica normalnih Slovencev, plačamo toliko prispevkov, da si mirne duše lahko "privoščimo" solidarnost z manj srečnimi (ob predpostavki, da se nas večina vendarle obnaša odgovorno).


Franc Miš,

»… je že v pripravi zakon, ki ne bo več dopuščal solidarnosti in kritja stroškov zdravljenja in reševanja pri nesrečah, ki bi se primerile pri kakršnih koli prostočasnih dejavnostih iz skupne blagajne. Za primer teh rizikov se bodo morali ljudje, starejši od 18 let, zavarovati. MZ bo definiralo vse prostočasne dejavnosti in njih stopnje rizika. …«

Je Slovenija socialna država? Smo vsi pred zakonom enaki? So vsakomur zagotovljene enake pravice? … Se bo potrebno zavarovati tudi za rizik zdravljenja in reševanja posledic dejavnosti: »posedanje s čipsom in vrčkom piva pred televizorjem«?

Delo in izziv za vse, predvsem za vodstvo PZS.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27739