AO Ajdovščina - Boštjan Mikuž: Po lanskem letu odličnih chamonix razmer, smo se letos odpravili proti Meki brez informacij o »conditions«.
Ravno zato smo izbrali Les Droitesovo steno, ki se je zdela še najbolj dobitna kombinacija … z kar nekaj rezervnimi cilji, Dolent, Triolet, Courte, Verte … nekaj se ziher v tej čudoviti ledeniški krnici Argentier dobi … pa še tako super dobro zimsko sobo ponuja.
Oktobra v Meki ne obratuje večina gondol in vlakov, tako, da masovnih romanj takrat ni, računati pa moraš na lastno romanje z nekaj tisoč višinci, za Droitese potrebuješ točno 3000, 2000 vm dostopa in nato še 1000 vm stene + celoten sestop v našo meko – zu Fuss.
Prav zato je bil ledenik Argentier prava izbira, iskali smo predvsem kondicijsko turo. Torej šest urni dostop do zimske sobe z, že prej omenjenimi okoli 2000 metrov, spanje v udobju te zimske sobe, še boljša je kot pred tremi leti, ter naslednji dan plezanje v tisoč metrski severni steni »Droatov« kot jih imenujemo na južni strani Alp.
Prvih 600 metrov vsem znanih strmih snežišč smo, nenavezani in na trenutke ujeti v močne spin drillse, preplezali v dobrih dveh urah. Prehitro, vršnja strmejša stena nas je tako pričakala v temi. Posledično smo prve zgornje raztežaje plezali po intuiciji, z načrtovanega plezanja v osrednjem delu stene, smo prečili v desno in kmalu naleteli na mešan, kompleksnejši teren. Navezani smo nato nadaljevali in po dolgi prečki prhkega snega na granitu, prečili v smer Colton Brooks, po kateri smo nato nadaljevali do vrha stene.
Sestop z Droatov tudi pritiče kondicijski turi … na ledeniku pod bivakom/kočo Convercle smo ob osmih zvečer, po štirih urah sestopa, zaman iskali izstop iz ledenika v gladko steno, ki vodi do koče Convercle. Namesto ferate smo dobili gamsje prehode in se po devetih urah udomačili na bivaku Convercle – spanje tu ali v Chamu … raje tu, ker je ceneje in še prej. Do Chamonixa je bilo nato naslednji dan še nekaj več kot treh ure sestopa, tudi po tirih ... brez vlakov.
Smer: Colton Brooks, M5, 85°, 1000 m, Les Droites
Plezali: Dejan Koren, Rok Kurinčič, Boštjan Mikuž, 11. oktobra 2015.