Urban Golob: Vem, da je pisanje na mojem blogu bolj usmerjeno v hribe kot v fotografijo, čeprav naslov obljubja drugače. Čas je torej, da se malo popravim. Ta prispevek bo sicer govoril o Everestu in odpravi nanj leta 1924, a celotna skrivnostna zgodba se vrti okoli malega Kodakovega fotoaparata, ki ga je takrat verjetno nosil Andrew Irvine.
Osmega junija leta 1924 sta namreč na poti proti vrhu Everesta izginila angleška gornika Andrew Irvine in George Malloy. Z zadnjega, šestega tabora (8100 m) na severni (tibetanski) strani sta odšla proti vrhu in se nista nikoli več vrnila. Ali sta dosegla vrh najvišje gore sveta že 29 let pred prvim priznanim vzponom Hillaryja in Norgaya, ostaja še danes ena največjih skrivnosti gorniške zgodovine.
Seveda so si mnogi to uganko prizadevali razvozlati in to počnejo še danes. Prišli so do nekaterih spoznanj, ki so povezana predvsem z iskanjem trupel obeh angleških alpinistov. Ko sta 1. maja 1999 člana raziskovalne odprave Dave Hahn in Conrad Anker končno našla prvega od obeh nesrečnih alpinistov iz leta 1924 (že leta 1933 so našli Irvinov cepin), so raziskovalci le po našitku z imenom na ostanku obleke videli, da so našli Malloryja (čeprav so tam pričakovali Irvina). Glede na položaj trupla na široki gruščanti polici, zlomljene noge in pretrgane vrvi, so sklepali, da se je ponesrečil zaradi padca. Pri njem so našli tudi nekaj pisem namenjenih njegovi ženi, ne pa tudi njene slike, za katero so vsi člani takratne odprave vedeli, da jo je Mallory hotel pustiti na vrhu. Je bil torej res na najvišji točki?
Predvsem pa niso našli tistega, kar so si najbolj želeli najti – njunega fotoaparata.
Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>