Primorski dnevnik: Gamsi se z Grmade širijo proti severu. V jameljskem lovskem okolišu naj bi jih bilo že dvajset, v zadnjih časih pa so jih opazili tudi na kraški gmajni med Doberdobom in Selcami.
Igor Croselli iz Jamelj jih je v fotografski objektiv ujel prejšnjo soboto. V dopoldanskih urah se je odpravil na sprehod na Košnik, hrib med Selcami in Doberdobskim jezerom, kjer je nedaleč od avtoceste zagledal pet gamsov. Dva sta takoj zbežala proti avtocesti, ostali trije so ostali mirni in ga gledali. Croselli je nato iz nahrbtnika vzel fotografski aparat in gamse poslikal. Da bi se jim približal, je napravil nekaj korakov v njihovi smeri, kar pa je gamse tako prestrašilo, da so se razbežali. Pred približno enim mesecem je Croselli gamse opazil na Gradini med zavetiščem Cadorna in Bonetmi; to potrjuje navajanja lovcev, da so gamsi že stalni gostje območja med Doberdobom, Jamljami in Dolom.
Gamsi v okolici Jamelj ne povzročajo večje škode, saj se domačini večinoma ne ukvarjajo več s kmetijstvom. Drugače je v Medji vasi, kjer se kmetje pritožujejo, da gamsi povzročajo škodo zlasti na vinogradih. Domačini zato z gamsi niso nikakor zadovoljni, sploh pa poudarjajo, da ne gre za avtohtone živali in da zaradi tega ne sodijo na Kras. S kmeti se strinjajo tudi lovci, saj opažajo, da prisotnost gamsov povzroča znižanje populacije srnjadi. V loviščih goriške pokrajine je zaenkrat odstrel gamsov prepovedan, ker njihova populacija ni dovolj številčna, na Tržaškem pa so v prejšnjih letih že uplenili prve primerke.
Gamse so na Kras naselili pred kakimi dvajsetimi leti; na Tržaškem so prepričani, da je za to odgovoren zoolog Franco Perco, ki je bil nato med največjimi zagovorniki širitve njihove populacije. Na pobudo tržaške pokrajine so pred leti pripravili celo študijo, ki je predvidevala pomnožitev gamsov na celotnem Krasu s končnim ciljem 200 novih primerkov. Študija je k sreči ostala zgolj na papirju, gamsi pa so sami poskrbeli za svoje razmnoževanje, tako da naj bi jih danes na Krasu bilo okrog sedemdeset. Pred leti je bilo v deželnem favnističnem načrtu predvideno, da naj bi na Krasu zvišali gamsjo populacijo na 660 primerkov, s čemer se lovci ne nikakor strinjajo in opozarjajo, da gamsi na slovenski strani državne meje niso nikakor dobrodošli. Gamsi povzročajo veliko škodo kmetom, zato je na kraških loviščih v Sloveniji njihov odstrel dovoljen že leta. Podobno velja tudi za jelene, ki naj bi jih kraški lovci z odstrelom prisilili, da se vrnejo v gozdove Notranjske, od koder so prišli na Kras. Gamsov seveda ni mogoče prisiliti, da se vrnejo v gore, od koder so jih prepeljali na Kras, nedvomno pa njihovega števila ne gre dvigovati s spuščanjem novih primerkov v naravno okolje. Gams na Krasu ni avtohtona vrsta, zato pa bi bilo veliko bolj pametno, če bi ga primerno zaščitili v gorskem svetu Julijskih Alp in Predalp, kjer je ta vrsta srnjadi doma.
Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika