Tretja letošnja številka revije je posvečena ledenikom
GEOGRAFSKI OBZORNIK
strokovna revija za popularizacijo geografije
Leto 2004 letnik 51 številka 3
izdaja: Zveza geografskih društev Slovenije
zrc-sazu.si/ zgds/go.htm
Nekoč so bili...
Zveni pravljično, a je še kako resnično! Nekoč so bili orehi zelo očiten element kulturne pokrajine skoraj vsakega podeželskega naselja na Slovenskem. V vsej veličini so se bohotili na robu parcel, pri tem so imeli družbo "sorodnika", ki je na enak način krasil sosedov vrt. Neskončno lep in navdušujoč je bil pogled vzdolž naselja na parkovno urejen orehov drevored - sanje vsakega krajinskega arhitekta.
Tudi naš oreh je s svojo veličastno krošnjo in blagodejno senco poleti ter kot zaščita pred spomladanskimi in jesenskimi nalivi in vetrovi razveseljeval leta in leta: štel jih je toliko kot njegov lastnik! Ob njem so ljudje postajali in se pogovarjali o nevarnosti pozebe, "koliko bo letos potic", otroci smo si z njegovimi plodovi veselo polnili žepe na poti v šolo. No, seveda so bile tu korenine, ki so veselo dvigovale tlak in se nevarno približevale temeljem našega doma. Pa seveda listje, ki ga nikoli ni zmanjkalo!
Potem je prišla nova, širša cesta, žičnata ograja in pločnik. In za naš veličastni oreh, pa tudi za sosedov itn. ni bilo več prostora. Prišel je dan, ko so jih po vsej ulici odstranili z motornimi žagami, bagerji in tovornjaki. Že čez nekaj ur ni bilo več sledu o njihovi preteklosti. Oče je z vidno žalostjo spremljal grobe posege in hitre učinke sodobne mehanizacije. Imeli smo občutek, da mu režejo korenine. Tudi nam ni bilo lahko: nanj nas je vezalo precej lepih spominov. Nekateri so iz njegovega lesa izdelali okraske, spet drugi so si omislili vrtno mizo, tretji so debla enostavno odpeljali na smetišče. Tako smo ga nekateri vsaj na nek način "fizično" ohranili. Del njihovega življenjskega prostora je večinoma nadomestilo okrasno grmovno rastje. Preveč nostalgije in premalo občutka za novosti in razvoj? Mogoče.
Kot kaže, bodo zelo podobno usodo doživeli ledeniki v različnih delih sveta. Številna poročila o njihovem umikanju, zmanjševanju ali izginjanju prihajajo tako iz Berna, Antarktike, Kilimandžara, Patagonije, Himalaje, ... Ledeniška globalizacija?! Igra narave?!
Kar nekoliko s strahom tako vsako leto pričakujemo poročilo o stanju Triglavskega ledenika. Ob tem se strokovnim analizam in napovedim pridruži tudi čustvena nota: ali bo res izginil? Kako dolgo bodo še vidni pozitivni trendi na ledeniku pod Skuto? Ali bo usoda ledenikov podobna opisani življenjski poti orehov, številnih rastlinskih in živalskih vrst, običajev, človeške vrste? Borno o mnogih vred-notah našim potomcem govorili samo še z "nekoč so bili ..."?
Irma Potočnik Slavič
Postopoma bomo poobjavili vse štiri glavne članke, ki bodo na koncu vsi dostopni tudi prek te strani (tako, kot bo dostopna tudi ta, z vseh poobjav).
Irena Mrak: Ledeniki - kako dolgo še?
Miha Pavšek: Ledenik pod Skuto
Matej Gabrovec, Borut Peršolja: Triglavski ledenik izginja
Mimi Urbanc: Sneg na Kilimandžaru
Revijo je mogoče v knjigarni
Konzorcij (Slovenska cesta 29) in trgovinici
Kod in kam (Trg francoske revolucije 7) v Ljubljani ali naročiti prek upravnika revije
primoz.gasperic@zrc-sazu.si, (01) 200 27 21