Janez Pikon: Pogled na visokogorje se v vsej svoji mogočnosti razprostira onstran bohinjske doline na Julijske Alpe, ki napravijo vtise nepremagljivega zidu. 
Rekreacijski program Društva upokojencev iz Bohinjske Bistrice, ki zajema pohodništvo, organizira planinski pohod na Gladki vrh v širokem pogorju Ratitovec preko planine Pečana od parkirišča na Kopiščih. Prijetno vreme in s tem počutje naše pohodniške skupine nam dobro dene, tako posedimo na Gladkem vrhu in pred Krekovo kočo na Ratitovcu. Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme ali dolgo pogorje Ratitovca od Kosmatega vrha do Soriške planine. Prijazno in s cvetjem bogato hribovje, ki ne pripada visokogorju s pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja Ratitovec. Na drugi strani se oko spočije na blagih hrbtih predgorij, ki v daljavi tonejo v nižinah do Jadranskega morja. Enotno pogorje Ratitovca le narahlo valovi. Nahaja se med goro Tonderskogel (Tonderškovl, Donnerskofel 1326 m), grmeča gora nad Sorico in Kosmatim vrhom (1643 m) na vzhodu. To sta zunanja vrhova pogorja Ratitovec.
Še nekaj vrhov v območju nosi imena, Kremant (1658 m), najvišja sta Altemaver (1678 m) in Gladki vrh (1667 m), med njima pa lepa Krekova koča na Ratitovcu (1642 m). V tem predelu vsepovsod prisotna Nemška imena bi presenečala, če ne bi vedeli, da v lepih vasicah spodaj na Danjarski planoti živijo potomci davnih tirolskih naseljencev.
Ta strmo odsekana južna stran gore je pravo nasprotje severni, kjer blage goličave prav kmalu potonejo v Jelovških gozdovih. Severno ob vznožju najvišjih vzpetin ležijo planine Klom (1495), planina Pečana (1472 m), planina Zgornja Irn (1457 m) in Danjarska planina (1420 m), južni strmejši predel pa planini Spodnja Irn (1370 m) in Prtovška planina.
Janez Pikon