Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore - 04.05.14

http://boa.czp-vecer.si/vecer2000/20140504/5669556_2-300.jpgVečer v nedeljo: Po evropskih peš poteh / Srečanje skupin Podravja in Pomurja

Tatjana Vrbnjak: Dolžina vseh evropskih pešpoti skupaj je 60 tisoč kilometrov. Rumena pika, obdana z rdečim kolobarjem, označuje slovenske evropske pešpoti.

Drugo soboto v maju se že tradicionalno srečajo ljubitelji evropskih pešpoti v Sloveniji. Letos se bodo po poti E7 10. maja odpravili od hotela v Krškem preko Krakovskega gozda do Kostanjevice na Krki - hoje je za štiri ure. Ob 13. uri bo krajša slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja tistim, ki so lani prehodili evropski pešpoti E6 in E7.
Ciglarjeva pot, kot nekateri pravijo slovenskemu delu evropske pešpoti E6, ki poteka od Baltika do Jadrana, pri nas vstopi na Radeljskem prelazu na Koroškem in gre do Strunjana (od začetne do končne točke je treba prehoditi okoli 370 kilometrov), je bila prva evropska peš pot v Sloveniji. Ime je dobila po gozdarskem inženirju Milanu Ciglarju, ki je pot trasiral. Slovenski del E7 - ta poteka od Atlantika do Črnega morja -, imenovan tudi Naprudnikova pot po slavistu Zorana Naprudniku, ki ima največ zaslug zanjo, pa se prične pri mejnem prehodu Robič, zaključi pa pri mejnem prehodu Hodoš -, vmes je okoli 600 kilometrov poti. Obe poti se križata na hribu Mačkovec nad vasjo Selo pri Robu na Dolenjskem.
"V mreži evropskih pešpoti je dvanajst poti v skupni dolžini okoli 60 tisoč kilometrov, del jih je slabo označen ali pa sploh še ne obstajajo v naravi. V Sloveniji ravno snujemo naš del E12, ki bo k nam prišla od Trsta in se bo preko naših obmorskih krajev nadaljevala na Hrvaško. Prva evropska pešpot je nastala v Nemčiji 1969. leta, prva pri nas pa 1975. leta. Evropske pešpoti so bile predhodnice združene Evrope: glavni moto evropopotništva je tedaj bil, da naj bi meje popotnikom ne predstavljale meja, ampak naj bi pešpoti Evropo združevale: popotovanje preko različnih evropskih dežel naj bi prispevalo k spoznavanju in razumevanju narodov, ves čas pa je bil poudarek tudi na varovanju naravne in kulturne dediščine, turizmu ter razvoju podeželja," razlaga Jože Prah, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Znak oziroma markacija za evropsko pešpot je rumena pika, obdana z rdečim kolobarjem (Knafeljčeva markacija za slovenske planinske poti je, kot je znano, bela pika, obdana z rdečim kolobarjem).
Kako obiskane so slovenske pešpoti, ki sodijo med lahke in srednje zahtevne (dve tretjini slovenskih evropskih pešpoti poteka skozi gozdove, najvišja točka E7 je denimo na Poreznu, 1630 metrov visoko)? "Za začetku je evropske pešpoti letno prehodilo okoli 100 popotnikov, zadnja leta je zanimanje manjše, morda tudi zato, ker se nekateri niti ne želijo registrirati; povprečno jih na leto dokumentirano prehodi okoli 20 ljudi," pravi Prah. "Večino teh poti je mogoče prekolesariti, nekateri pot tudi pretečejo. Obstajajo tudi skupine, ki načrtno po etapah obiskujejo evropske pešpoti."
"Na naši spletni stran EU-poti so vrisane trase, tam se dobijo tudi treki, kajti danes večinoma vsi uporabljajo GPS. Enotne karte za celo Slovenije sicer ni, so pa zabeležene različne karte, v katerih je evropska peš pot vrisana. Kontrolne točke so praviloma na odsekih, kjer je možnost prenočevanja," je sklenil Prah.

Tatjana Vrbnjak


 

Srečanje skupin Podravja in Pomurja

Srečanja planinskih skupin Podravja in Pomurja, ki ga je pripravilo planinsko društvo Lovrenc na Pohorju, se je udeležilo 45 predšolskih otrok, 225 šolarjev in okoli sto odraslih, mentorjev in staršev iz dvanajstih planinskih društev. Po pohodu so mladim planincem člani gorske reševalne službe iz Lovrenca na lovski koči pri Rdečem bregu predstavili tehnično opremo za reševanje, najpogumnejši so se po reševalni žičnici dvignili med vrhove dreves. Pripravili so tudi štafetne igre, posamezniki so se preizkusili v hoji po vrvi, turistična kmetija Lipnik je najmlajšim omogočila jahanje na dveh ponijih. Hkrati s srečanjem mladih planincev je potekalo tudi področno orientacijsko tekmovanje za Podravje, kjer so morali tekmovalci (nastopilo je 19 ekip) poleg poznavanja planinske šole, varstva narave in prve pomoči pokazati tudi znanje v branju karte in gibanju po neoznačenih poteh.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27731