Večer v nedeljo: Štirikrat na Triglav v enem dnevu / Na zasavsko Sveto goro / (Ne)varno v gorah

Štirikrat na Triglav v enem dvemu

Tatjana Vrbnjak: Franci Teraž, pionir slovenskega gorskega teka, v 24 urah opravil z zahtevnim izzivom

Na vsaka tri, štiri leta se spomnim, da bi kaj posebnega naredil, pravi Franci Teraž iz Mojstrane. Gorskemu tekaču, atletu, alpinistu in gorskemu reševalcu je bil leta 2011 izziv v 40 urah osvojiti deset najvišjih vrhov v Julijcih, pred dnevi je v 24 urah štirikrat pritekel na Triglav. Naš očak mu je tekaški cilj že vrsto let, iz doline - od svojega doma pri Rosu v Mojstrani v dolino Vrat in čez Prag do Kredarice ter nato do vrha Triglava priteče v poltretji uri, njegov osebni rekord za to pot je dve uri in 24 minut. Za tokratni izziv je bilo izhodišče v dolini Krme, do vrha je približno devet kilometrov in okoli 1950 metrov višinske razlike. "Veliko snega je še v visokogorju, to je bila najboljša varianta, ker je sončna stran. Sneg ni tako nevaren, ker je mehak in se predre," razlaga Franci Teraž.
Prvič je šlo izjemno hitro, do vrha je potreboval samo dve uri in osem minut, z njega v dolino pa dobro uro in tri četrt. Po petnajstih, dvajsetih minutah počitka pa ponovno gor in spet dol in potem še dvakrat tako. Za mnoge planince, ki si praviloma za pot do našega očaka in navzdol vzamejo dva dni časa, je to težko predstavljivo, zanj pa je bil predvsem velik izziv. Ki pa je zahteval posebno pripravo. "Ja, priprava je trajala dva meseca in pol. 600 do 700 kilometrov na mesec sem treniral samo hribe, okoli 25 tisoč metrov višinske razlike sem naredil, da sem bil to sposoben izvesti, in 14 dni prej sem šel dvakrat zapovrstjo na Triglav in z njega: v povprečju sem za vsak tek v obe smeri potreboval okoli pet ur, skupno za oba vzpona in spusta okoli deset ur in 40 minut." Kaj razmišlja med teki? "Nič. Tečem, samo tečem. Sprostim se in uživam v naravi - rad imam naravo in še vedno jo vidim, zaznavam."
Začel je v petek ob 15. uri, končal v soboto ob 13. uri. Pri podvigu so ga spremljali kolegi, deset gorskih reševalcev iz Mojstrane in še 45 gorskih tekačev. Zmenili so se, da gre na prvi tek z njim samo en, ki je nosil opremo, pri drugem, tretjem in četrtem vzponu pa ga je spremljalo več tekačev. Kdaj mu je bilo med tem zahtevnim podvigom najhuje? "Najtežje mi je bil zadnji, četrti vzpon. Naenkrat mi je v vertikali zmanjkalo moči, kot da bi se mi baterije izpraznile. In sem si rekel: 'Daj, zdaj pač ne moreš odnehati.' Spremljevalci, ki so bili zraven, so me tudi spodbujali. Po par minutah počitka sem prišel k sebi - na vrh malega Triglava sem komaj prilezel, potem pa je bilo že vse normalno - zadnjih sto metrov na vrh Triglava sem že spet tekel." V čem pa teče? "Do 2000 metrov višine sem v gorskih copatih, narejeni so posebej zame, potem pa imam do vrha planinske čevlje - 'naše reševalne', in nazaj grede enako. A prvi vzpon sem cel opravil v športnih copatih. S kolegom, ki je naprej nosil opremo, tudi moje planinske čevlje, sva se zgrešila in sem zato nadaljeval v športnih copatih kar na vrh."
Kaj bi nekomu, ki to naredi, rekel kot gorski reševalec? "Da je malo nor," se nasmeji. Varnost je seveda na prvem mestu, a k odločitvi svoje gotovo pridajo tudi izkušnje in Franci Teraž, začetnik gorskega teka v Sloveniji, jih ima res ogromno. Zakaj se sploh loteva takšnih zahtevnih in nenavadnih izzivov, kaj ga žene? "Tak človek sem - vedno hočem poskusiti, ali je nekaj sploh mogoče narediti." Kaj pa naprej? Avgusta namerava iz doline Završnice čim hitreje priteči na Valvazorjev dom pod Stolom, rad bi namreč dokazal, da se da do tja priti v manj kot pol ure. Recimo v 23 minutah. Rekordi so mu očitno izziv, ne nazadnje je najhitreje preplezal triglavsko severno steno - potreboval je eno uro in 48 minut.

Tatjana Vrbnjak

Na zasavsko Sveto goro

Janez Mihovec: Po Zasavju je speljanih veliko planinskih poti

Zasavje je nenavaden svet. V dolini ob reki Savi je senca, v njej nekaj industrijskih mest, v trenutku, ko zapustimo ta svet, nas obsije sonce in vidimo vrsto vrhov, samotnih vasi in kmetij. Eden najvišjih in najbolj obiskanih vrhov je Sveta Gora. Ima 849 metrov nadmorske višine in na njenem vrhu je starodavna cerkvica.

Po Zasavju je speljanih veliko planinskih poti. Pa tudi številne ceste, po katerih se pride do vrha. Izhodišč je ogromno. Iz doline Save se zapeljemo od vasi Ponoviče do Vač in naprej proti vrhu. Iz doline reke Medije vodi na vrh cesta iz Izlak in Kandrš. Dobrih sto metrov pod vrhom je večje parkirišče in tod se odpre najlepši pogled na vrh, obdaja ga obsežno in več kot pet metrov visoko obzidje, ki je ostanek nekdanjega protiturškega tabora. Zraslo je v 16. stoletju in je služilo za zavetje v času turških vpadov. S taborom je povezana zanimiva legenda. Ko so Turki vpadli v deželo, se je za obzidje skrilo in branilo prebivalstvo od blizu in daleč. Turki so vedno bolj pritiskali, ko je vmes posegla božja roka. Konj turškega poveljnika se je splašil in vrgel ago iz sedla. Turki so se v strahu razbežali in nikoli več se niso vrnili. Na legendo še danes spominja poslikava v bližnji kapelici.
Središče tabora je cerkev, ki je bila zgrajena v romanskem stilu pred osemsto leti. V šestnajstem stoletju so jo predelali v gotsko cerkev. In še enkrat v 18. stoletju, ko je postala baročna. Okoli obzidja je speljana cesta. Pripelje nas do cerkve in ugotovimo, da je na vrhu manjše naselje. Tod je še mežnarija in več manjših gospodarskih poslopij. Za povrh še planinski dom. Cerkev je res nekaj posebnega. Cerkvena ladja stoji posebej, samostojni zvonik je bil nekdaj obrambni stolp. Po stari slovenski navadi je cerkev obdana s starodavnim pokopališčem.
Na vrhu se je treba razgledati naokoli. Na jugu se odpira razgled na dolino Save in naprej proti Kumu in Dolenjski. Pogled na zahod pokaže Julijske Alpe v daljavi, proti zahodu brezkončno hribovje v smeri proti Štajerski. Zanimiv je pogled proti severu. Nad Trojanami se dviga Menina, za njo pa Kamniško-Savinjske Alpe.

Tekst in foto: Janez Mihovec

(Ne)varno v gorah

Tatjana Vrbnjak: Splet okoliščin, pomanjkanje izkušenj, nepremišljenost, zdravstvene težave ... lahko privedejo do nesreče

Pred dnevi so slovenske gore zahtevale že enajsto letošnjo smrtno žrtev - med plezanjem v steni Planjave je umrl alpinist. Vzrok za nesrečo je bilo neupoštevanje pravil plezanja. Le dan, dva prej se je usodno poškodoval planinec pri sestopu s Triglava, prejšnjo soboto je pod vrhom Storžiča v smrt zdrsnil 72-letni gornik - to je druga smrtna žrtev na Stožiču letos. V Gorski reševalni zvezi Slovenije opozarjajo, da so trenutno razmere v visokogorju zelo zahtevne, na območju Julijcev je še veliko snega. Obiska visokogorja brez ustrezne opreme in znanja o njeni uporabi ne priporočajo.
Gorski reševalci letno opravijo okoli 400 posredovanj. Ugotavljajo, da se v zadnjih letih povečuje delež vzrokov, ki so povezani s slabšo pripravo na turo. Vse več ljudi zaide ali se izgubi zaradi nepoznavanja terena, ali ture ne zmorejo končati zaradi preslabe telesne pripravljenosti, ali so nepravilno opremljeni za obisk gora.
Treba je narediti vse, da se nesreča ne zgodi: realno oceniti svoje telesne in psihične sposobnosti in temu primerno izbirati svoje planinske in gorniške cilje, se na pot podati primerno opremljeni, predhodno preveriti vremenske razmere in se seznaniti z razmerami na poti. A se kljub temu kdaj ne izide po načrtih. Naključni splet okoliščin, pomanjkanje izkušenj, nepremišljenost, zdravstvene težave ... lahko privedejo do nesreče. Kako ravnati v primeru nesreče v gorah in ob reševalni intervenciji? Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije ter njun skupni odbor Gore in varnost so pripravili informativno preventivno zloženko o tem. Nasveti z osnovnimi napotki so namenjeni planincem, alpinistom in drugim obiskovalcem gora.
Najpomembnejše je, da ostanemo mirni in prisebni, da zaščitimo sebe in ponesrečenca in nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti ter po telefonu pokličemo na številko 112. Povedati moramo, kdo kliče, kaj in kje se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče (kar je pomembno v primeru helikopterskega reševanja) in kakšno pomoč potrebujemo. Ko se odpravljamo v hribe, imejmo s seboj vedno mobilni telefon z napolnjeno baterijo. Telefonska številka 112 je dosegljiva tudi na območjih, kjer se mešajo signali slovenskih, avstrijskih ali italijanskih operaterjev; če smo brez telefona ali pa ni signala, je treba sporočilo posredovati do planinske koče ali višinske kmetije.
Ko pride pomoč, se, če ste priča gorski nesreči in so pri ponesrečencu reševalci, območju reševanja izognite ali počakajte na varnem mestu do zaključka intervencije, ne stopajte v smer, v kateri se je zgodila nesreča, v bližini helikopterja se ne premikajte, ampak mirujte v čepečem položaju (opremo pospravite v nahrbtnik ali jo pripnite na plezalni pas - vsak leteč kos opreme lahko poškoduje helikopter in ogrozi varnost letenja), če ste v plezalni steni, prenehajte plezati (plezanje nad mestom nesreče je zelo nevarno za ponesrečenca in reševalce zaradi padajočega kamenja) ter v celoti upoštevajte navodila vodje intervencije in gorskih reševalcev. 

Do ponesrečenih v gorah tudi s                 Ko so pri ponesrečencu reševalci, se območju
helikopterjem (Sašo Bizjak)                      reševanja izognite (Marko Vanovšek)

Pred dnevi so slovenske gore zahtevale že enajsto letošnjo smrtno žrtev - med plezanjem v steni Planjave je umrl alpinist. Vzrok za nesrečo je bilo neupoštevanje pravil plezanja. Le dan, dva prej se je usodno poškodoval planinec pri sestopu s Triglava, prejšnjo soboto je pod vrhom Storžiča v smrt zdrsnil 72-letni gornik - to je druga smrtna žrtev na Stožiču letos. V Gorski reševalni zvezi Slovenije opozarjajo, da so trenutno razmere v visokogorju zelo zahtevne, na območju Julijcev je še veliko snega. Obiska visokogorja brez ustrezne opreme in znanja o njeni uporabi ne priporočajo.
Gorski reševalci letno opravijo okoli 400 posredovanj. Ugotavljajo, da se v zadnjih letih povečuje delež vzrokov, ki so povezani s slabšo pripravo na turo. Vse več ljudi zaide ali se izgubi zaradi nepoznavanja terena, ali ture ne zmorejo končati zaradi preslabe telesne pripravljenosti, ali so nepravilno opremljeni za obisk gora.
Treba je narediti vse, da se nesreča ne zgodi: realno oceniti svoje telesne in psihične sposobnosti in temu primerno izbirati svoje planinske in gorniške cilje, se na pot podati primerno opremljeni, predhodno preveriti vremenske razmere in se seznaniti z razmerami na poti. A se kljub temu kdaj ne izide po načrtih. Naključni splet okoliščin, pomanjkanje izkušenj, nepremišljenost, zdravstvene težave ... lahko privedejo do nesreče. Kako ravnati v primeru nesreče v gorah in ob reševalni intervenciji? Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije ter njun skupni odbor Gore in varnost so pripravili informativno preventivno zloženko o tem. Nasveti z osnovnimi napotki so namenjeni planincem, alpinistom in drugim obiskovalcem gora.
Najpomembnejše je, da ostanemo mirni in prisebni, da zaščitimo sebe in ponesrečenca in nudimo prvo pomoč v okviru svojega znanja in sposobnosti ter po telefonu pokličemo na številko 112. Povedati moramo, kdo kliče, kaj in kje se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče (kar je pomembno v primeru helikopterskega reševanja) in kakšno pomoč potrebujemo. Ko se odpravljamo v hribe, imejmo s seboj vedno mobilni telefon z napolnjeno baterijo. Telefonska številka 112 je dosegljiva tudi na območjih, kjer se mešajo signali slovenskih, avstrijskih ali italijanskih operaterjev; če smo brez telefona ali pa ni signala, je treba sporočilo poslati do planinske koče ali druge postojanke.
Ko pride pomoč, se, če ste priča gorski nesreči in so pri ponesrečencu reševalci, območju reševanja izognite ali počakajte na varnem mestu do zaključka intervencije, ne stopajte v smer, v kateri se je zgodila nesreča, v bližini helikopterja se ne premikajte, ampak mirujte v čepečem položaju (opremo pospravite v nahrbtnik ali jo pripnite na plezalni pas - vsak leteč kos opreme lahko poškoduje helikopter in ogrozi varnost letenja), če ste v plezalni steni, prenehajte plezati (plezanje nad mestom nesreče je zelo nevarno za ponesrečenca in reševalce zaradi padajočega kamenja) ter v celoti upoštevajte navodila vodje intervencije in gorskih reševalcev.

Tatjana Vrbnjak