Večer v nedeljo: Vetrne elktrarne ne sodijo na vrh Pece / Ob Dravi s kolesom / Črni sneg Himalaje / Slovesnost na Pokljuki / Tek na Goro Oljko

Vetrne elektrarne ne sodijo na vrh Pece

Tatjana Vrbnjak: Bojan Rotovnik je že drugi mandat na čelu Planinske zveze Slovenije

Pravi, da zaradi obveznosti, ki jih ima kot predsednik Planinske zveze Slovenije, večkrat zanemari lastno gorniško aktivnost. A čas za hribe kljub temu najde. "Včeraj sem bil kljub deževnemu vremenu na 10. pohodu po ravenski poti, v soboto pa v Logarski dolini," odgovori na vprašanje, kje je bil nazadnje.

Kaj bo v ospredju vašega drugega mandata?
Ohranjanje prostovoljstva kot temeljnega poslanstva planinske organizacije, kar je osnova našega delovanja že več kot 120 let. Naš namen je razširiti vsebine, ki jih nudimo vsem ljubiteljem gora, tistim, ki so naši člani, in tistim, ki to še niso. Ugotovili smo namreč, da se članstvo povečuje v tistih planinskih društvih, ki nudijo širok spekter dejavnosti - ne samo planinarjenje kot klasične oblike. Po drugi strani nas čaka veliko izzivov na področju zakonodaje in sodelovanja z državo in njenimi organi, saj je v zadnjih letih močan trend spreminjanja zakonodaje in moramo biti ves čas aktivni, da skušamo z argumenti ohraniti in obraniti planinstvo, ki ni samo športna dejavnost, ampak ima svojo vlogo tudi na področju turizma, gospodarstva, ohranjanja narave ...

Vsak sedmi Slovenec v gore

Mnoga planinska društva imajo upad članstva.
Po raziskavi športne dejavnosti se vsaj 300 tisoč Slovencev vsaj občasno ukvarja s planinarjenjem, gorništvom, pohodništvom in alpinizmom. Članov planinske organizacije je nekaj več kot 55 tisoč. Pretežno število obiskovalcev gora torej niso člani PZS.

Vseeno, kje so razlogi za manj članstva?
Razlogov, zakaj se je v letih 2012 in 2013 naše članstvo zmanjšalo za štiri odstotke, je več, a glavni je splošna gospodarska kriza. Prejšnja leta ta vpliv ni bil toliko viden, zdaj pa iz mnogih društev dobivamo sporočila, da posamezniki ne zmorejo izdatka za članarino, če že, pa so potem problem izdatki za planinske aktivnosti. Ocenjujem, da je upad članstva glede na pretekla leta in splošno stanje v državi relativno nizek.

A številka že dolgo drsi navzdol.
V začetku 90. let je imela planinska organizacija več kot 100 tisoč članov, v najboljših letih celo 115 tisoč, nato je število začelo upadati zaradi spremenjenih razmer in navad ljudi. Najmanj članstva je bilo v letih 2005 in 2006 - malo nad 50 tisoč, zdaj imamo med 55 in 58 tisoč člani.

Kaj pridobi član PZS?
S članstvom obiskovalec gora po eni strani podpre planinstvo - uporaba planinskih poti je za vse obiskovalce gora brezplačna, toda za njihovo vzdrževanje je opravljenih ogromno prostovoljnih ur in nastanejo materialni stroški, po drugi strani pa prejme ugodnosti, kot so zavarovanja in popusti v planinskih kočah v Sloveniji in drugje v Evropi. Poleg tega izvajamo veliko programov, ki so za člane praktično zastonj oz. je treba kriti le stroške - od izletov, pohodov, tur, taborov, literature itd., preko katerih se lahko ljudje bolje seznanijo s planinstvom in se usposobijo za samostojno gibanje v gorah brez spremstva vodnika.

Kakšno je stanje planinskih koč?
Znotraj planinske organizacije imamo mrežo 177 planinskih koč s skupaj šest tisoč ležišči, razporejenih po Sloveniji, kjer so planinsko zanimivi predeli. Brez prostovoljnega dela planinskih funkcionarjev takšne mreže planinskih koč ne bi mogli ohranjati v obliki, kot je danes: vse so odprte, vzdrževane. Predvsem visokogorske poslujejo le tri, štiri mesece v letu in je treba v času glavne sezone pridobiti sredstva, da se koče oskrbujejo. Če bi se to delalo na tržni osnovi, se ne bi izšlo.

Je pa tudi kar nekaj težav.
Z vsako lastnino so težave. Do konca prihodnjega leta oziroma do leta 2017 moramo vse objekte priključiti na javno kanalizacijsko omrežje oziroma zgraditi male čistilne naprave. Kako nam bo uspelo, še ne vemo, saj zakonodajalec ni upošteval specifičnosti objektov v visokogorju - za nekatere koče ne moremo niti v Evropi najti ustrezne tehnične rešitve. Problem so tudi sredstva. PZS nima prihodkov, da bi financirala izgradnjo čistilnih naprav, saj gre za investicije v višini okrog 50 tisoč evrov, ponekod celo do 200 tisoč. Z različnimi ministrstvi se zato dogovarjamo, da bi v novi finančni perspektivi skušali doseči, da bi bili določeni evropski razpisi namenjeni tudi ekološki sanaciji planinskih koč. Že nekaj let so namreč edini stalni vir za ekološko sanacijo koč sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij RS - ta letno sofinancira izgradnjo male čistilne naprave največ trem planinskim kočam.

Zaprtih še okrog 70 planinskih poti

Tudi mnoge koče bi bilo treba obnoviti.
Koče so bile večinoma zgrajene pred desetletji in potrebujejo obnovo. Kolikor se le da skušamo narediti z izolacijo, menjavo oken in varčnejšimi energetskimi porabniki - s tem lahko ukinjamo dizelske agregate, ki so v večini koč le še za rezervo.
Žled je letos povzročil velikansko škodo na planinskih poteh.
Letos stanje povsod še ne bo sanirano; največji problem je na Notranjskem. Zaprtih je še okrog 70 planinskih poti. Ažuren seznam objavljamo na spletni strani planinske organizacije in obiskovalcem gora svetujemo, da ga upoštevajo in zaprtih planinskih poti ne uporabljajo - ker so zaprte z razlogom, ne kar tako.

Kolikšna je škoda?
Škoda zaradi žleda je ocenjena na okrog pol milijona evrov, glavnino zneska predstavlja že opravljeno ali še načrtovano prostovoljno delo naših markacistov, ki smo ga ovrednotili v skladu z zakonom o prostovoljstvu. Okrog sto tisoč evrov je neposrednih materialnih stroškov: izvesti smo morali veliko tečajev za varno delo z motorno žago, kupiti kar nekaj motornih žag in ostalega orodja, materiala za obnovo poti itd. Pripravljamo razpis, najbrž bo objavljen še v juliju, preko katerega bomo planinskim društvom povrnili del stroškov za obnovo poti; denar smo zbrali iz lastnih sredstev in sredstev javnih financ, od donatorjev, SMS-akcije - nanjo je žal slab odziv - in akcije društva Ekologov brez meja.

Vdor motornega prometa

Kaj se vam zdi najbolj kritično pri varovanju gorske narave?
Trenutno je največja težava gorskega sveta povečan motorni promet po javnih cestah, še bolj po planinskih poteh. Velik problem predstavlja vdor motornih vozil v predele, ki so bila do zdaj območja tišine. V planinski organizaciji se zavzemamo za močno omejitev teh voženj, veseli nas, da je bil sprejet zakon o ohranjanju narave, ki temu sledi, in upamo, da bo voženj z motornimi vozili v naravnem okolju čim manj.

Pereči so tudi nekateri posegi.
Res, drug velik problem so različni gradbeni posegi v gorsko okolje, kar velja še zlasti, kadar jih tisti, ki jih izvajajo, ne izvajajo v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma zakonodajo - takrat nastane največja, včasih nepopravljiva škoda. Vsaj trenutno, upam pa, da v celoti, smo uspeli ustaviti načrt vetrnih elektrarn na vrhu Pece - po mnogih kriterijih je bil ta projekt neprimeren. Postavitvi vetrnih elektrarn v Sloveniji načeloma ne nasprotujem, vendar vse lokacije za to niso primerne.

Pričenja se sezona najbolj množičnega obiskovanja gora. Kaj svetujete?
Če je posameznik primerno opremljen in izurjen za gibanje v gorskem svetu in če pred odhodom na turo preveri stanje na terenu in vremensko napoved, je naredil veliko za varnejšo in doživetij polno obiskovanje gora.

Kako naj bo planinec opremljen?
Opažamo, da se opremljenost obiskovalcev gora vsako leto izboljšuje, ne samo naših, ampak tudi tujcev. V visokogorju imajo že skorajda vsi čelado, vse več jih uporablja samovarovalne komplete, a letos je bilo pozimi veliko snega in vsaj še julija, če ne tudi avgusta, bo treba v visokogorju imeti s seboj tudi ustrezno zimsko opremo, dereze in cepin - in jo obvezno uporabljati pri prečenju snežišč, tudi manjših. In tudi če je sneg mehak, to ne pomeni, da ni možnosti zdrsa. Še posebej v začetnem delu poletne sezone, ko posamezniki precenjujejo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnost razmer, je velika nevarnost za to.

Tatjana Vrbnjak

Ob Dravi s kolesom

Zora Štok: Na počitniško kolesarjenje za spoznavanje bližnje in daljnje okolice se lahko podamo po številnih tematskih poteh

Pet adrelaninskih prog v skupni dolžini 12 kilometrov je na Mariborskem Pohorju

Čas počitnic je lahko pravšnja priložnost ne samo za oddih proč od doma ali potovanje v druge kraje, pač pa ga lahko izkoristimo tudi za družinske izlete ali kolesarsko druženje s prijatelji po bližnji okolici. Po vsej Sloveniji je vedno več urejenih kolesarskih poti, vsak najde kaj zase: družine z otroki izberejo lažje in prometno manj obremenjene poti, rekreativni kolesarji bolj razgibane predele, veliko je ponudbe tudi za bolj zahtevne kolesarje, pa ljubitelji adrenalinskih kolesarskih preizkušenj bodo našli kaj zase.
Tudi v Mariboru in sosednjih regijah je veliko tematskih kolesarskih poti. Med počitnicami si lahko torej omislimo enodnevno družinsko kolesarjenje po primerni stezi, ponudba je sila raznolika. Če kdo od družinskih članov nima kolesa, nič hudega, na več krajih si ga lahko izposodimo. Na internetnih straneh si je pred odločitvijo kam se podati mogoče ogledati različne kolesarske proge z natančnim potekom, opisom zahtevnosti, dolžino, ne manjkajo niti namigi, kaj si ob poti velja ogledati. Tudi v mariborskem Turistično-informativnem centru (TIC) imajo na voljo številne informacije in tudi karte posameznih kolesarskih poti.

   

                                                                                               Canstockphoto

Pravzaprav ni nič narobe, če se tudi po mestu podamo s kolesom (lahko se odločimo tudi za vodeno turo), sploh z otroki zna biti to zabavna in poučna reč: otrok spoznava mesto z drugačnimi očmi, obenem se nauči pravil vožnje s kolesom po mestnih ulicah, upoštevati druge udeležence v prometu, predvsem pa je dragocen čas, ki ga preživi s starši.
Prav tako poučno in zabavno zna biti družinsko kolesarjenje po kateri od tematskih poti, speljanih po okolici Maribora, tisti, ki so kolesarjenja že bolj vešči, predvsem pa imajo dobro kondicijo, pa se bodo seveda podali na daljšo, morda tudi bolj zahtevno pot. In ne le za en dan. Vikend kolesarjenje ali večdnevni kolesarski izlet zna biti še kako prijetna izkušnja.
Za nekoliko bolj zahtevne in vzdržljive se kar ponuja na primer Dravska kolesarska pot. Je del mednarodne poti, ki se začne že pri izvriu Drave v Italiji, v Sloveniji pa se začne na Koroškem na mejnem prehodu Vič/Libeliče in se vije ob reki do Maribora in naprej do Ptuja in Ormoža v dolžini 129 km. Pot je srednje zahtevna, večinoma je speljana po asflatiranih lokalnih cestah in primerna za turistično rekreativno kolesarjenje s treking kolesi. Seveda je pot tudi primerno označena.
Mariborsko Pohorje je itak raj za ljubitelje kolesarjenja. Razpredene kolosarske poti kar vabijo ljubitelje tudi najbolj zahtevnih tur, pa seveda tiste, ki jim je pri srcu ravninsko in gorsko kolesarjenje, spusti in vzponi po zahtevnih terenih, vabijo tako posameznike kot skupine. V Mariboru in okolici lahko kolesarimo ob reki Dravi, po vinorodnih gričih v in Kozjaku, po gozdnih poteh Pohorja, na kolesarskih poligonih in downhill strminah, po mestnih ulicah. Tisti, ki jim je vse to premalo, pa se lahko po poti, speljani skozi raznoliko pokrajino, polno čudovitih razgledov in tudi kulturno-zgodovinskih znamenitosti, podajo na kolesarjenje proti Koroški, Pomurju in naprej v Avstrijo.
Da bi ljubiteljem kolesarjenja, predvsem pa tistim, ki se na prve kolesarske podvige šele pripravljajo, olajšali odločitev, so v mariborskem turističnem centru pripravili celo paleto tematskih poti. Dravsko kolesarsko pot smo že omenili, Jantarna kolesarska pot je del mednarodne poti, ki bo povezala Baltiško in Jadransko morje, slovenski del se začne v Šentilju. Za tiste, ki se raje zadržujejo le na domačem terenu, znajo biti zanimive Pesniška in Kungoška pot, Kolesarska pot okoli Lovrenca, vožnja po kungoških vinorodnih gričih, Lenarška kolesarska pot, Kolesarska pot Rdeči breg in Kolesarska pot Recenjak, Pot Stare trte, Dravinjska kolesarska pot in Kolesarska pot čez Slovenske gorice. A to je le nabor iz kategorije Kolesarjenje za sprostitev. Različne poti lahko najdemo tudi po številnih drugih kategorijah: Kolesarjenje za družine, Gorsko kolesarjenje, Obrečno kolesarjenje, Treking kolesarjenje, Cestno kolesarjenje, Mestne kolesarske poti. Za vse kolesarske poti so na voljo tudi karte, na internetu si jih lahko ogledamo s programom Google Earth.

Zora Štok

Črni sneg Himalaje

Šest do 11 dni se je podaljšalo obdobje golih tal na Grenlandiji

Ko je ameriška geologinja Ulyana Horodyskyj nedavno obiskala mini vremensko postajo na 5800 metrov visoki gori Mount Himlung na meji med Tibetom in Nepalom in se ozrla proti Everestu, je doživela šok, piše angleški The Guardian.Več kot deset kilometrov dolg ledenik Khumbu, najvišje ležeči ledenik na svetu, je bil temen. "Teden dni star sneg se je pred mojimi očmi spreminjal v rjavega in črnega," je dejala.

  (Reuters)

Še huje je bilo na bližnjem ledeniku Ngozumpa, ki se kačasto vije s Cho Oju, šeste najvišje gore na svetu. Geologinja je ugotovila, da je bogato prekrit s prahom in finimi delci črnega ogljika, ki absorbirajo svetlobo in tako povzročajo še hitrejše taljenje ledu in snega. Sposobnost snega, da sončno svetlobo reflektira nazaj v atmosfero, je padla za celih 20 odstotkov, je izračunala ameriška strokovnjakinja, kar ima za posledico še hitrejše segrevanje ozračja.
Fenomen črnega snega se pojavlja na Himalaji, Arktiki in v Sibiriji. Močni vetrovi prinašajo na ledena prostranstva prah, saje, ki nastajajo ob velikih požarih, in črni ogljik, ki nastaja ob delovanju industrije in dizelskih motorjev (avtomobili, tovornjaki, ladje, vlaki), pa tudi ob kurjenju biomase. Pred goreče kamine na drva ne bi smeli sedati brez slabe vesti, pravijo znanstveniki. Delci, povprečne velikosti 100 nanometrov, potujejo na tisoče kilometrov daleč, absorbirajo svetlobo in segrevajo atmosfero, ko se usedejo na sneg ali led, pa pomembno spremenijo odbojnost tal za svetlobo. Sicer pa nas je z onesnaženostjo najbolj deviških delov sveta lani soočil tudi Matevž Lenarčič, ki je preletel severni tečaj z ultralahkim letalom in prvič sploh opravil atmosferske meritve črnega ogljika.
Revija Nature Geoscience je objavila poročilo strokovnjakov francoske agencije za okolje, da arktična ledena kapa, za katero so predvidevali, da je med letoma 1992 in 2010 zaradi globalnega segrevanja izgubila povprečno 12,9 milijarde ton ledu na leto, izginja še veliko hitreje prav zaradi prahu, saj in črnega ogljika. Satelitske meritve, pravijo avtorji študije, kažejo, da je površina Grenlandije v zadnjih desetih letih občutno potemnela in da se je obdobje golih tal na tem območju v zadnjem desetletju podaljšalo za šest do enajst dni.

Glorija Lorenci

Slovesnost na Pokljuki

Na osrednji slovesnosti ob 70-letnici partizanskih patrulj se je včeraj na Pokljuki zbralo okrog 5000 ljudi, ki so pričakali pohodnike, vojne veterane in druge, ki so se že v petek podali na tradicionalni, 29. spominski pohod na Triglav, ki pa je bil letos zaradi dvanajstih centimetrov novega snega prenevaren in so se raje odločili za pot do Kredarice. Na tradicionalen ali na skrajšan pohod se je letos podalo okoli 500 pohodnikov, veteranov vojne za Slovenijo, častnikov in članovzdruženja borcev za vrednote NOB. Tudi letošnji pohod so posvetili Triglavu - simbolu slovenstva in partizanskim patruljam, ki so se v leta 1944 v boju za svobodo povzpele na najvišji slovenski vrh. Spominski pohod na Triglav in zaključna prireditev na Rudnem polju na Pokljuki predstavljata eno od osrednjih vsakoletnih domovinskih prireditev v Sloveniji.

Tek na Goro Oljko

Gorski tek na Goro Oljko šteje za štajersko-koroški pokal. Start teka, ki ga prireja PD Polzela, bo v soboto, 19. julija, ob 9. uri na športnem igrišču Andraž nad Polzelo, cilj pa na Gori Oljki pri planinskem domu na nadmorski višini 725 metrov. Prijave na dan teka so mogoče od 7. ure. Proga je dolga 8 kilometrov, tekmovalci morajo premagati 380 metrov nadmorske višine. Prva kilometra sta bolj ravninska in potekata po asfaltirani cesti, nato pot skrene v gozd in se vzpenja do cilja. Startnina je deset evrov (na dan teka dva evra več), vključuje majico, okrepčila na progi in topel obrok na cilju. Vsak tekmovalec prejme medaljo, prvi trije v kategoriji, absolutni zmagovalec pa pokal. Predprijave sprejema Zoran Štok do 17. julija (zoran.stok@gmail.com ali 041 754 778).