Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Še bomo hodili v hribe; Nove postojanke - Inko Bajde: Na Karakorumu bo naša zastava - Rekli so - Koče zuapirajo - Izleti: PD TAM Maribor; PD IMPOL Slovenska Bistrica; PD Mariborski tisk; PD Maribor - matica
"Še bomo hodili v hribe!"
REPORTAŽNI ZAPIS Z NEDELJSKE SLOVESNOSTI SAVINJSKIH PLANINCEV
NA ŠMOHORJU
Slovesnost, ki je potekala v lepem, toda rahlo vetrovnem vremenu pri planinskem domu na Šmohorju je bila čisto planinska: skromna, toda zelo zelo prisrčna. K pristnemu planinskemu ozračju so prispevali svoje številni planinci, predvsem pa planinski krožek na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem, ki je prikazal lep in domiselno sestavljen kulturni spored, seveda planinsko obarvan. Piko na i pa je zarisal Božo Jordan, ki je v barvitem govoru, polnem klenih planinskih misli in vedrega optimizma, razkril tudi tiste, ki po gorah uničujejo cvetje, kradejo žige in počenjajo druge stvari, nevredne planinca.
Po končani slovesnosti smo povprašali štiri planince, kaj menijo o Savinjski poti, kdaj in kako so hodili po njej, kaj načrtujejo za prihodnost in kaj nasploh menijo o planinstvu.
KAREL REZEC: "NISMO LOVCI NA STAMPILJKE!"
"Napak bi bilo soditi, da smo planinci, ki hodimo po eni ali drugi transverzali, lovci na štampiljke. Želimo spoznavati naravo, želimo si zdrave sprostitve na svežem zraku - štampiljke in značke so povsem postranskega pomena," je dejal 50-letni Karel Rezec, član PD Žabukovica.
"Po Savinjski poti sem začel hoditi — v skupini smo bili štirje -1. maja letos, pot pa sem končal pred 14 dnevi prav tod, na mohorju. Kaj naj rečem kot planinec? Kar stoži se mi, ko vidim opuščene gorske kmetije. Že z vidika splošnega ljudskega odpora bi nam prišlo zelo prav, ko bi bile kmetije obljudene." Karel Rezec je že kot partizan prešel savinjske hribe. Sodeloval je pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline, se boril na Pohorju, na Kozjanskem in na Koroškem — vse do Borovelj. Zato še z večjo grenkobo hodi mimo hribovskih kmetij, ki so jih ljudje zapustili ...
ANGELA ROŽANC: "V HRIBIH SEM SE POMLADILA!"
Najstarejša planinka, ki je kdaj koli prehodila Savinjsko pot, je 65 letna Žalčanka Rožanc. Pot je prehodila v letošnjem letu.
"Šele pred dvema letoma sem pričela hoditi v hribe, in rečem lahko, da sem se v hribih pomladila. Na izlete nas hodi družba dvanajstih do štirinajstih planincev, samih odraslih mladeničev, starih petdeset do sedemdeset let. Ne ustrašimo se niti zimskih tur.
Rečem vam - povsod je lepo, prelepo! Zato bom še hodila v naše gore!"
SERGEJ PERBIL: "NA GORI OLJKI JE DEŽ PADAL ..."
Najmlajši "savinjski transverzalec"je Sergej Perbil "Štiri leta in devet mesecev!" je korajžno povedal svojo starost. Potem pa je stresal take, da smo se prav vsi smejali njegovi bujni otroški domišljiji. Denimo: "Ni lepo v hribih, ker je visoka trava." Ali pa: "Na Gori Oljki je dež padal." In pa, da hodi v hribe s teto Zinko in mamico, je povedal. Pa smo s pomočjo njegove mamice le zvedeli, da je bil že z dvema letoma na Gori Oljki, da se je na Kamniškem sedlu hudo ustrašil gorske nevihte, da ni smel pogledati v prepad ...
Ponosen je pokazal planinsko izkaznico, v kateri je bilo vse polno odtisov žigov: celotna Savinjska pot, Kamniško sedlo, Pohorje, Smrekovec, Uršlja gora, Nanos. Že kar zavidljiva bera za malo manj kot petletnega korenjaka.
BOŽO JORDAN: "GORAM BOM OSTAL ZVEST, DOKLER BOM ZMOGEL!"
Iz Velikih Blok na Notranjskem se je preselil v Savinjsko dolino Božo Jordan, kjer je kot diplomirani inženir fizike že dvanajst let predstojnik tehniške šole v Celju. Kar brž se je vključil tudi v planinsko življenje — najprej v Celju, zatem na Polzeli, kjer je sedaj podpredsednik planinskega društva.
Petinštiridesetletni Božo Jordan je eden pionirjev Savinjske poti. Tole je povedal: "Za takole stvar mora biti nekaj entuziastov: eni pot trasirajo in urejajo, drugi jo opisujejo. Vse to delo, pa še kup organizacijskih nalog, je treba uskladiti in povezati."
Za Božom Jordanom je res že precej planinstva: prehodil je Slovensko planinsko transverzalo, dvakrat Koroško transverzalo, dvakrat Zasavsko planinsko pot, Savinjske poti, ki jo je opisal in uredil dnevnik zanjo, menda ni treba omenjati posebej; Božo je imetnik zlate značke zimskih vzponov na Stol, dvakrat se je udeležil zimskega vzpona na Snežnik, pa zimskega vzpona na Porezen — in še in še. Kot inštruktor je sodeloval na le-tošnjem tečaju planinske zveze za mladinske vodnike. Torej zares odlična kombinacija: inženir -vzgojitelj -planinec!
"Dokler bom le zmogel, bom ostal goram zvest!" je pribil skromni, toda izredno sposobni človek iz vrst polzelskih planincev.
Seveda je še cela vrsta drugih planincev in prizadevnih društvenih delavcev, ki vsak po svoje skrbijo, da je na naših planinskih poteh vse tako, kot mora biti. Žal nam prostor ne dopušča, da bi jih predstavili več.
M. CILENŠEK
Na Karakorumu bo naša zastava
V TEM AZIJSKEM GORSTVU SE BO PREIZKUSILA TUDI JUGOSLOVANSKA ODPRAVA - PD TRŽIČ, KI BO KRENILA NA POT VERJETNO ŽE MAJA PRIHODNJE LETO
Kakor Himalaja tako je postal tudi Karakorum cilj mnogih odprav. Najvišji vrhovi skupine Karakorum so Chogori (8611 m), Gasherbrum II (8035 m), Broad Peak (8047 m) in Hidden Peak (8611 m). Karakorum je drugo najvišje gorstvo na svetu. Največjo vlogo pri osvajanju teh velikanov so imeli predvsem Amerikanci, Nemci, Italijani, Avstrijci in mednarodna odprava pod vodstvom G.O. Dvhrenfurtha.
Osvajanje najvišjih vrhov Karakoruma se je pričelo šele po drugi svetovni vojni,saj Pakistanci niso imeli veliko posluha za želje tujih alpinistov.
Kot smo izvedeli, bo tudi na Karakorumu zavihrala jugoslo-anska zastavica. Po velikih uspehih v Himalaji in skoraj vseh gorstvih sveta so se jugoslovanski oziroma slovenski alpinisti odločili naskočiti še Karakorum. Leta 1971 so se naši alpinisti že odpravili v to gorstvo. Kranjska odprava je načrtovala vzpon na 8047- m visoki Broad Peak, pa iz tega ni bilo nič, ker jim pakistanske oblasti niso izdale ustreznega dovoljenja. Šele pred letom ali dvema so Pakistanci pokazali nekaj več razumevanja za alpinistične odprave.
Organizator odprave, ki naj bi krenila na pot maja prihodnje leto, bo PD Tržič. S tem bo društvo proslavilo dva visoka jubileja: 70-letnico planinskega društva in 40 letnico alpinističnega odseka. Desetčlanska odprava, ki jo bo vodil Janez Lončar, v njej pa bodo sodelovali Janez Grohar, Filip Bence, Borut Bergant in Slavko Frantar (AO Tržič), Nejc Zaplotnik in Andrej Štremelj (AO Kranj), Matija Maležič in Franc Jeromen iz Ljubljane ter dva zdravnika -Damjan Meško in Igor Tekavčič, namerava naskočiti eno izmed sten ali grebenov v skupini Gasherbrum. Končno besedo o tem bo seveda imela pakistanska vlada. Program odprave predvideva potovanje s kamionom, vlakom in avtobusom. Stroški odprave bodo približno 450.000 dinarjev.
I.BAJDE