Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: V nedeljo na Kal - M. Dora: Slovenski planinci na gričih in ravninah Prekmurja - Inko Bajde: Devet novih - Drugo: Popolna solidarnost - Iz planinskih društev: Solčava (F.J.) Mežica (B.S.) - Koče zapirajo - Rekli so - Izleti: PD Impol Slovenska bistrica.
V nedeljo na Kal!
OSREDNJA SLOVENSKA PROSLAVA DNEVA PLANINCEV '76 BO V NEDELJO NA KALU NAD HRASTNIKOM — MNOŽIČNI IZLETI V GORE — OČIŠČEVALNE AKCIJE
Vsakoletno tradicionalno srečanje slovenskih planincev — tik pred koncem planinske sezone — bo v nedeljo, 12. septembra, na Kalu. Zasavska planinska društva — prireditelji letošnjega dneva planincev — se že vse leto pripravljajo na ta veliki dogodek. Pričakujejo namreč, da se bo te slovesnosti udeležilo deset tisoč planincev.
Na osrednji proslavi, ki bo na planem pred planinskim domom na Kalu, bosta govorila Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve, in pa Miha Potočnik, predsednik planinske zveze Slovenije. Po kulturnem sporedu bodo na bližnji lovski koči odkrili spominsko ploščo lovcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju. Zatem se bodo planinci v sproščenem razgovoru poveselili, si izmenjali izkušnje ter se dogovorili za skupna srečanja v naših gorah.
Množična udeležba, kakršno pričakujejo na Kalu, pa terja tudi poseben prometni red. Zaradi tega so prireditelji pripravili parkirne prostore za 60 avtobusov in 435 osebnih avtomobilov; promet bodo urejali miličniki. Tako iz Hrastnika kot iz Trbovelj bo promet na Kal enosmeren: na Kal bo tekel promet do 12. ure, nazaj pa od 13. ure naprej. Pripominjamo, da se bodo zapeljala neposredno do planinskega doma na Kalu le vozila s posebnimi pooblastili. Za udeležence, ki se bodo z vlakom pripeljali iz Hrastnika, bo vozil avtobus do vasi Čeče.
Kal je lahko dosegljiva točka. V naši podrubriki Planinske koče in poti smo jo obširno predstavili že 1. aprila letos, a kljub temu navajamo, da so najpogostnejša izhodišča zanj Hrastnik, Čeče, Dol in Marno — iz vsakega od teh krajev je do Kala le uro in pol do dve uri hoda. Za obiskovalce bodo prireditelji pripravili deset stojnic, kjer bodo prodajali jedila, pijače in spominke. Seveda pa bo z občutno okrepljeno posadko posloval tudi planinski dom.
Za orientacijo vsem, ki se bodo odpravili na Kal, objavljamo shemo poti na Kal in možnosti za parkiranje vozil.
MNOŽIČNE OČIŠČEVALNE AKCIJE
Poleg slavja na Kalu bodo številna društva priredila za dan planincev izlete na slovenske vrhove. Ob tej priložnosti bodo udeleženci vrhove in poti nanje počistili — vse v duhu letošnjega gesla GORA NI SMETIŠČE. Tako bo letošnji dan planincev zares množična manifestacija slovenskih gornikov. Upajmo le, da bo tudi vreme naklonjeno temu praznovanju!
M. CILENŠEK
Planinski vrvež v Beltincih
Slovenski planinci na gričih in ravninah Prekmurja
Beltinski planinci so ob koncu tedna s ponosom in že tradicionalno gostoljubnostjo sprejemali udeležence republiškega orientacijskega prvenstva za člane, mladince in pionirje. Slovenskim planincem so želeli dokazati, da njihov kraj ni bil po naključju izbran za organizacijo tega prvenstva — kljub nekoliko "neplaninskim" geografskim razmeram, in da v njih še zmeraj ni izginil spomin na pionirja prekmurskega planinstva, simbola te organizacije za Prekmurje, Mirka Baligača-Dimeka. Ta je s predanostjo domači pokrajini in vsej deželi, z ljubeznijo, kot jo premore samo pravi kmet, ki živi od zemlje, z njo in zanjo, budil v ljudeh zavest in željo po spoznanju planin in vsega novega, dokler ga niso ob reševanju drugih pogoltnili valovi Mure .
Tekmovanja članov se je udeležilo devet tričlanskih ekip, najuspešnejši so bili Idrijčani pred Radovljico in Ptujem. Člani so v treh dneh opravili okoli 60 km orientacijskega pohoda, od tega 12 km ponoči Med pionirji so zmagali Ptujčani, pri mladincih pa Celjani. Vsem zmagovalcem je pokrovitelj tekmovanja - občinska konferenca ZSMS Murska Sobota — podelila praktične nagrade — busole.
Kljub deževnemu vremenu so slovenski planinci navdušeni zapuščali Beltince, z vabili organizatorjem, beltinskemu pododboru planinskega društva Matica Murska Sobota, da jih obiščejo in jim tako dajo priložnost, da jim v svojih krajih povrnejo gostoljubnost.
M. DORA
Devet novih
USPEŠNA PLEZARIJA KOROŠKIH ALPINISTOV V PROKLETIJAH
Alpinistični tabori koroških alpinistov v Prokletijah so postali že tradicionalni. Tudi letos so se odločili zanj. Tabora se je udeležilo deset alpinistov iz AO Ravne in iz alpinistične sekcije Prevalje. Tabor je trajal od 3. do 15. avgusta, postavili pa so ga v dolini Ropojane. Pokrovitelj letošnjega tabora je bila skupščina občine Ravne.
Engelbert Vravnik, ki nam je poslal krajši zapis o dejavnosti njihove žepne odprave, izraža v njem izredno zadovoljstvo nad uspešno opravljenim delom in doseženimi cilji, saj so spoznali veliko novega, alpinistično zanimivega sveta, si nabrali izkušenj, poleg tega pa opravili devet prvenstvenih smeri in štiri ponovitve "žleba spominov". Dve smeri so preplezali celo v stometrskem pasu ob albanski meji — na območju, ki so ga dobro poznali še iz prejšnjih taborov.
Stene v tem svetu so različno visoke, temu primerne pa so tudi dolžine smeri, ki se gibljejo od 300 do 900 m. Pa poglejmo, kako so koroški alpinisti poimenovali devet prvenstvenih smeri v Prokletijah: V zahodni steni Maje Evajs (po naše dekliškega vrha) sta Stanko Mihev in Janez Žalig preplezala smer tretje, ponekod tudi četrte težavnostne stopnje in jo imenovala "pašnik". Naslednjo, 550 m dolgo smer, ki sta jo začrtala v tej steni (ocena V, VI — 7 ur), sta imenovala "dijaška".
Vzhodne stene Komlena se je lotila naveza Jože Havle—Jože Jakob; "separatorjeva", kot sta imenovala novo smer, je dolga 300 m in ocenjena s tretjo težavnostno stopnjo. V Komlenu so plezali še več smeri, in sicer Marjan Lančen—Jože Haval "centralno" (900 m — IV, V — 7 ur), Andrej Špiler—Engelbert Vravnik "fužinarsko" (700 m — V+ VI — 9 ur), Stanko Mihev in Janez Žalig pa "jugozahodni greben" (800 m — VI, V — 8 ur). Potem so se lotili še južne stene Karanfila, kjer je bilo že prej preplezanih nekaj težjih smeri, sedaj pa so jim dodali še tri: "mejno" — prvenstveni vzpon sta opravila Engelbert Vravnik in Bruno Borovnik (1000 m, ocena IV — 10 ur); "slovensko" — prav tako Engelbert Vravnik in Marjan Lačen (800, m, ocena IV, ponekod V+ — 6 ur), in "koroško" — Andrej Špilar ter Stanko Mihev (1200 m, V + , ponekod VI - 12 ur). Koroški alpinisti imajo nedvomno veliko zaslug pri odkrivanju in popularizaciji Prokletij, ki so za mnoge izmed nas neznano in odmaknjeno gorstvo. In če je res toliko možnosti, ki se še ponujajo, bi bilo morda prav, da bi tudi drugi alpinisti posvetili temu območju malo več pozornosti, saj to so končno gore naše dežele.
INKO BAJDE