Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore ne dovolijo napak

... in norenja

Gore privlačijo številne pustolovce, navdušence nad naravo in ljubitelje aktivnosti v naravnem okolju. A vznemirljive avanture v gorah zahtevajo tudi posebno pozornost in skrb za varnost.

Gore ne dovolijo napak in norenja

Z namenom ozaveščanja javnosti o pomembnosti preventivnih ukrepov, znanju prve pomoči ter pripravah na poletno sezono v gorah, smo od Planinske zvezo Slovenije pridobili ključne nasvete in smernice za varnejšo planinsko izkušnjo. Predstavnica mladinske komisije PZS Klara Kavčič ter strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi sta opozorila, da se je dolinsko hitro in zmedeno življenje žal prestavilo tudi v gore. Te pa ne dovolijo napak in norenja, zato je pomembna ustrezna priprava pred odhodom v gore.


Ponovimo nekaj pomembnih nasvetov:

Načrtujte: Preden se odpravite na planinski izlet, preučite svojo pot. Pozanimajte se o njeni težavnosti in dolžini. Vedno preverite vremensko napoved in razmere na poti in jih upoštevajte. Za načrtovanje uporabite tiskano planinsko karto in aplikacijo maPZS.

Oprema: Poskrbite, da imate s seboj primerno opremo za izlet. Ta vključuje planinske čevlje, topla oblačila, brezalkoholno tekočino, zemljevid in kompas, prvo pomoč, naglavno svetilko in zaščito pred soncem.

Telesna in psihična priprava: Hoja v gore je fizično zahtevna. Poskrbite, da ste med letom v dobri telesni kondiciji. Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo v visokogorju, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.

Spoštujte naravo: Upoštevajte, da so gore dom številnih živali in rastlin, ki živijo v zahtevnem okolju. Smeti odnesite v dolino. Smeti so tudi olupki od banan in agrumov. Glasna glasba in kričanje v gorah nimata svojega mesta.

Bodite previdni: Pazite na padajoče kamenje, zlasti na strmih pobočjih. Bodite pozorni na nevarnosti, kot so nevihte in izčrpanost.

Obveščajte druge: Sporočite vam znani osebi, kam odhajate in kdaj načrtujete vrnitev, da bo v primeru nepričakovanih dogodkov obveščena o vaših težavah ter bo vedela, kje vas iskati.

Ostanite na označenih planinskih poteh: Sledite označenim potem in se s tem izognite nepotrebnemu tveganju na brezpotjih. V Sloveniji imamo 10.000 kilometrov markiranih in vzdrževanih planinskih poti in ni razloga, da iščete brezpotja, destinacije, ki so na neki način rezervirane za alpiniste z izkušnjami, na primer poti do določenih bivakov. Bivaki niso objekti za turistično spanje, ampak izhod v sili za izkušene planince.


Poudarki letošnje planinske sezone

V gorah je zapadlo precej snega, ki se bo marsikje obdržal še dolgo v poletje. Tako lahko pridemo do dela planinske poti, ki bo nekaj metrov pokrita s trdim, pomrznjenim snegom. Takšen predel lahko prečimo le, če je ta na ravnini in ni možnosti zdrsa. V primeru naklonine pa le s pomočjo cepina in derez. Sicer obrnimo.

Svetujemo tudi uporabo planinske oziroma alpinistične čelade. Ob zdrsu je prva stvar, ki udari ob tla, glava in če ni primerno zaščitena, lahko pride do hudih poškodb. Čelada je priporočljiva predvsem tam, kjer poti potekajo pod stenami, saj je sploh v začetku planinske sezone veliko zapadlega kamenja. Svetujemo jo tudi na planinskih poteh, kjer je veliko obiskovalcev.

Ključno je tudi pravilno pridobivanje informacij o določenem planinskem izletu ali turi. Informacije o poti morajo biti preverjene in objektivne. »Dobimo jih lahko na preverjenih spletnih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije, ali v tiskanih planinskih vodnikih. Seveda so dobrodošle dodatne informacije z družbenih omrežij ali izkušnje posameznikov, se je pa treba zavedati, da gre v večini za subjektivne ocene v smislu, kar je meni lahko, ni nujno tudi tebi oziroma te bo spravilo v nevaren položaj,« je opozoril Matjaž Šerkezi in dodal. »Če hoje v gore niste vešči in si želite zahtevnejše ture, si najemite gorskega vodnika ali planinskega vodnika. Z njim bo izlet varnejši. Vsekakor pa preverite njegove kompetence in usposobljenost.«

Ko se odpravimo v gore, se nikoli ne moremo zanašati na to, da se nam ne bo zgodila nesreča. Ključnega pomena je, da smo pripravljeni in obvladamo osnove prve pomoči, saj nam to znanje lahko reši življenje. Izkušena gorska reševalka in predavateljica prve pomoči Marjana Hostnik je na novinarski konferenci prikazala postopke ukrepanja v nujnih primerih, kot so razne poškodbe. Poudarila je pomembnost znanja o temeljnih postopkih oživljanja, saj lahko hitro in pravilno posredovanje reši življenje v gorskih razmerah. Postopki prve pomoči v gorah se ne razlikujejo bistveno od postopkov v drugih nesrečnih situacijah. Ključno pravilo pa je ostati miren in zbran ter ravnati z glavo.

Imobilizacija

Zlomi, zvini in izpahi nastanejo pri padcih in udarcih ali celo neprevidni hoji. Odprt zlom sterilno obvežemo, imobiliziramo dva sosednja sklepa, ker s tem zmanjšamo bolečine in možnost dodatnih poškodb mehkih tkiv. Ud rahlo dvignemo. Izpaha na terenu ne poskušamo naravnati, ud mobiliziramo. V primeru zvina poskrbimo za hladne obkladke in ud mobiliziramo.

Ustavitev krvavitve

Krvavitev zaustavimo tako, da prek sterilnega povoja, čistega kosa blaga ali kosa oblačila močno pritisnemo neposredno na mesto krvavitve. Če je mogoče, poškodovani del telesa dvignemo nad raven srca. Vzdržujemo pritisk in napravimo kompresijsko obvezo: na sterilno gazo oziroma material, ki smo ga pritisnili na krvaveče mesto, položimo cel povoj ali kakršen koli drug večji zvitek, ki ga imamo na voljo, ter nato vse to s krožnimi zavoji drugega povoja čvrsto pritrdimo, da se krvavitev zaustavi. Če je mogoče, poškodovani ud namestimo v opornico ali trikotno ruto, ga dvignemo nad raven srca in poiščemo zdravniško pomoč.

Pri ugrizu strupene kače vidimo pikčasti ranici, oteklini, bolečino, modrordeče lise po koži vzdolž mezgovnic, prisotni so tudi slabost, bruhanje, mrzlica, vrtoglavica, pospešeno dihanje in pulz ali celo znaki šoka. Ranici sterilno obvežemo, hladimo in ud mobiliziramo. Prizadeti naj miruje, poškodovani ud naj bo nižje od srca. Preverjamo pulz, barvo kože in splošno stanje. Pri piku strupene žuželke svetujemo mirovanje in hladne obkladke. Lahko pride do alergije ali celo do akutne situacije. 

 

Dnevnik, 21.06.2023 ob 19:25
Gore ne dovolijo napak in norenja
Velika Ponca, foto Jana Remic

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27674