Janez Pikon: Hiša z dušo, ter spomini domačinov različnih generacij sežejo globoko v preteklost in nepozabno posedanje na vrtu pod kostanji ob potoku Belca. 
Podoživljanje v prostorih Hotela Markeš in kasneje Gostilne Črna prst se spominjamo številni, ki nam je gostilna in dogajanje v njej, trajno zapisana v spomin. Posedanja in druženja v gostilniških prostorih, salonu, Lovski sobi in gostilniškem vrtu pod kostanji so nepozabni spomini številnih generacij domačinov. Številne kulturne prireditve, športna tekmovanja in redni sobotni plesi v novo zgrajenem salonu so trajno in izjemno pozitivno zaznamovali to hišo. Različne vesele in drugačne zgodbe domačinov so se rojevale in zaznamovale tako posameznika kot gostilno ob nabrežju potoka Belca. Rojevala so se številna nova prijateljstva z razmišljanji in dogovori med obiskovalci od blizu in daleč v poznani Hotel Markeš.
Davnega leta 1890 je Hotel Markeš zgradil in po sebi poimenoval takratni lastnik Janez Markeš. Preimenovanje leta 1967 v Gostilna Črna prst je bil poskus popeljati objekt na pota minule slave in ugleda, ki ga je objekt užival do začetka druge svetovne vojne, kot izjemen hotel z dušo. Sobe z ogrevano in zasebno kopalnico, izvrstna kuhinja, kavarna pod kostanji na vrtu ob potoku Belca, lepe zaloge vina in žganih pijač ter lovska soba, vse to od daljnega leta 1890 na Bohinjski Bistrici.
Nekaj utrinkov s sankaških tekmovanj v Bohinju in Hotelu Markeš, 12. februar 1911. Lahko pa tudi naravnost pri posameznih hotelih. Pri vodstvu tekme naznanjeni naročevalci naj blagovolijo prevzeti nakaznice takoj po prihodu v Grand Hotel Triglav, v pisarni za tujski promet, prvo nadstropje. Tam se sprejemajo tudi vse želje in pritožbe. Hotel Rodica, zgrajen in otvoritev v letu 1903, Hotel Markeš (od leta 1967 - Gostišče Črna prst), Grand Hotel Triglav in Depandansa Bellevue (kasneje gimnazija) leže v neposredni bližini kolodvora, Hotel Turist (Alfonz Mencinger - Pr Stušk), Hotel Pošta (sedanja Občina Bohinj), Hotel Bistrica (Josip Kos - Pr Kos) in Hotel Mencinger (Janez Mencinger - Pr Bec) v vasi sami in je do vseh pet do deset minut. Ako je kateri hotelov prenapolnjen, naj se blagovoli povprašati po drugih. Sploh je želeti, da se občinstvo porazdeli.
Nekaj utrinkov s smučarskih tekmovanj v Bohinju in Hotelu Markeš. Ena izmed glavnih značilnosti bohinjskega turističnega smučarskega razvoja, ki je skladna z značilnostmi vseevropskega smučarskega začetnega razvoja, je povezava civilnega in vojaškega smučanja. Vojaško smučanje je posebej v dvojni monarhiji pomenilo vzgon celotnemu civilnemu smučanju od Karpatov preko transilvanskih, sudetskih do bosanskih hribov. Bohinjski turizem je vojaško smučanje izredno zaznamovalo v sezoni 1912-13. Deželna zveza za tujski promet je pripravljala konec januarja 1913 še en smučarski tečaj. Ker so bile v Bohinju tedaj smučarske vaje 27. domobranskega polka in so te tam trajale do 3. februarja 1913, je zveza to priložnost izkoristila in zaprosila je c. kr. 3. korno poveljstvo v Gradcu, če bi se smeli teh vaj udeležiti tudi civilisti. Korno poveljstvo je prošnji ugodilo in zveza je pozvala interesente iz Ljubljane, Gorice in Trsta. Tečaj je vodil poročnik Julius Ringl, ki je prijave sprejemal stanujoč v tamkajšnjem Hotelu Markeš. Smuški tečaj je bil najavljen, da bo trajal pod istim vodstvom tudi po 3. februarju, vsako nedeljo, če bo le udeležba zadostna. Tečaj je bil brezplačen, s seboj je bilo treba prinesti edino smučke. Smuški tečaj je bil odmeven, saj se je odvijal kar nekaj nadaljnjih nedelj zapored. Ker je Ringl kasneje obolel, je vodstvo tečaja namesto njega prevzel poročnik Schescherko.
Od sedaj dalje pa Butični hotel samo za odrasle, z 18 sobami z vrhunsko dizajnersko opremo, certificiranimi izdelki organskega izvira, a brez televizije, radia in druge navlake sodobnega časa, vinsko kletjo, knjižnico s kaminom, prostornim vrtom in teraso na nabrežju reke ter brezčasno Kavarno pod kostanji. Intimni kraj za oddih od vsakdana z nevsakdanjo ponudbo na nevsakdanji način.
Vir: Arhiv Bohinjska zgodovina
Janez Pikon