VEČER od 1971 do 1973

 JALOVEC
Trije člani AO Kozjak Maribor so se preteklo nedeljo in soboto mudili v Tamarju, kjer so preplezali Hornovo smer v Jalovcu. Naveza Gselman-Jerabek, pa se intenzivno pripravlja na obisk švicarskih gora, s težiščem v Zermattu, kjer namerava opraviti nekaj zanimivih ponovitev. Svoj odhod planira predvidoma za 7. julij. Letos alpinistični odsek Kozjak odpira serijo individualnih vzponov, v letni sezoni, s čemer poizkuša izboljšati kvaliteto, izkušnje pa prenesti na mlajše, ki bi sčasoma prevzeli vodstvo v odseku. Pripravlja pa letos tudi srečanje z avstrijskimi alpinisti (Naturfreunde iz Gradca) na Češki koči nad Jezerskim in povratno srečanje v Gesause Avstrija.

ASCHENBRENNER 70-letnik
Peter Aschenbrenner, eden najboljših plezalcev v 30 letih tega stoletja, znan in uspešen član mnogih ekspedicij, je lani dosegel 70 let. Do leta 1954 je oskrboval planinsko kočo na Stripsenjochu, danes pa ima lasten planinski dom. Za seboj ima vzhodno steno Fleichbanka, smer Aschenbrenner-Lucke, drugo ponovitev Comicijeve smeri v Veliki Cini, ki jo je plezal z bratom Paulom, ki ga pozna vsa naša domača plezalska elita, po smeri v severni steni Travnika. To je Paul Aschenbrenner preplezal 26. junija 1934 skupaj soplezalcem Hermanom Tiefenbrunnerjem. Do danes je ta smer obdržala oceno VI.

SREČANJE JUGOSLOVANSKIH ALPINISTOV
bo v počastitev 80 — letnice organiziranega planinstva na Slovenskem in sicer v Vratih, med 1. in 8. julijem 1973. Kot posebnost organizatorji pripravljajo predstavitev alpinizma v posameznih republikah in to tako, da bi bil vsak večer posvečen drugi republiki. Le ta naj bi z diapozitivi in besedo prikazala njihove gore in organizacijo samo. To bo še toliko bolj pomembno, ker bo istočasno v Vratih tudi začetniški tečaj, na katerem računajo, da se bo zbralo veliko število mladih iz vse Slovenije.
 

SKUPŠČINA MEDNARODNE KOMISIJE ZA REŠEVANJE V GORAH (IKAR)
Skupščina IKAR je bila 7 septembra 1972 v prostorih znamenite francoske šole za alpinizem in smučanje ENSA v Chamonixu. Zasedale so podkomisije za plazove, opremo, za letalsko reševanje in zdravniške podkomisije. Prva, je med drugim organizirala tudi demonstracijo jugoslovanske naprave za iskanje zasutih v plazu, letalska podkomisija pa obsežen prikaz reševanja helikopterji.
Iz finančnega poročila je razviden, strogo prostovoljski značaj organizacije, katere članice svoje delo opravljajo na lasten način in so zategadelj stroški minimalni.
 

JUŽNI STEBER MAKALUJA
O jugoslovanskem vzponu prek južne stene Makaluja še ni bilo po svetu veliko govorjenega, pa se zanj intenzivno pripravlja že naslednja skupina alpinistov, ki si želi na Makalu po novi smeri. To je četrta češkoslovaška odprava v Himalajo, pod vodstvom Ivana Galfyja. Opogumljeni po prvi ponovitvi Buhlovega vzpona na Nanga Parbat (1971) so si sedaj izbrali še višji cilj. Na pot bodo krenili spomladi 1973. Za vzpon pa so izbrali južni steber med našo smerjo in japonskim grebenom.

Češkoslovaški alpinisti, ki so že vse pripravili za letošnjo odpravo na Makalu ne žele ničesar prepustiti naključju, kar potrjuje tudi telegram s katerim napovedujejo obisk njihovega vodje Ivana Galfyja. V Ljubljano bo pripotoval še ta mesec in sicer z namenom, da se posvetuje z člani naše odprave in o možnostih za prvenstveni vzpon (po južnem grebenu). Kakor poročajo bo njihova odprava štela 19 mož, s seboj pa bodo vzeli 9,5 ton opreme.

NESREČA NA ZAKLJUČKU
Angleška odprava, ki jo de vodil Bonington, je poskušala preplezati jugozahodno steno Everesta, toda tik pred zaključkom, je doživela hudo nesrečo. Med likvidacijo višinskih taborišč, se je na 24-letnega Avstralca Jamesa Tajga, ki je bil tehnični sodelavec odprave, pod četrtim taborom zrušil okoli 100 ton težak leden blok in ga pod seboj pokopal. Ledu je bilo toliko, da niso našli niti trupla. Zaradi tega dogodka so se odnosi med Bonington in nepalsko vlado močno poslabšali. Bonington, je namreč že prej želel, naj bi Tajga priznali za enakopravnega člana odprave, toda v Katmanduju tega niso hoteli in so dovolili, da lahko deluje le v baznem taborišču. Posledice so lahko dokaj neugodne, saj je možno, da oblasti Nepala Boningtonu prepovejo delovanje v njihovi državi.

PAKLENICA (vodnik)
Inž. Drago Radoš je napisal vodnik »Paklenica-nacionalni park« broširano knjižico, z dvema geografskima skicama in še 15 skicami, s povzetkom v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Naroči se lahko pri založniku (Uprava nacionalnog parka Paklenica Starigrad - Paklenica). Cena je 15 din. Vodnik je zanimiv, za vse obiskovalce tega rajona, tudi za planince, ne vsebuje pa opisov plezalnih smeri.

SREČANJE KOROŠKIH IN ŠTAJERSKIH ALPINISTOV
25. novembra 1972 so se v Ribiški koči na Pohorju zbrali alpinisti s koroške in štajerske, da pregledajo dejavnost v preteklem obdobju in sprejmejo sklepe o delu v prihodnjem letu, predvsem pa, da se zedinijo za skupne akcije. Prišlo je kar 30 alpinistov in pripravnikov. Organizatorji letošnjega srečanja so bili Mariborčani. Načelniki so podali poročila svojih odsekov iz katerih je razvidno, da je bila dejavnost povsod več ali manj pestra, močno pa so zaskrbljeni glede številčnega upada vzponov, ki jih niso opravili toliko, kot leta nazaj, prav tako pa kvaliteta, saj redko dosega smeri zgornje težavnostne stopnje. Zanimivo je bilo poročilo načelnika AO Kozjak iz Maribora, ki je v kratkih obrisih podal oceno letošnje durmitorske odprave, program pa popestril s prikazom krajšega barvnega filma, s tega območja. Poročilom je sledila burna diskusija, v kateri so člani precej na široko razpravljali o bližnji skupni odpravi koroških in štajerskih alpinistov, katera je bila pravzaprav načrtovana že za leto 1973, pa je zaradi objektivnih razlogov odpadla. Zato so sprejeli sklep, da prav leto 1973 poteka v znamenju priprav nanjo, cilj slednje pa bi bila morda Mongolija v letu 1974. Kot je že običaj, na takih prireditvah alpinisti sprejemajo tudi nove člane in pripravnike, ob tradicionalnem predvsem pa nadvse zabavnem alpinističnem krstu, ki ga je vodilo tričlansko predsedstvo in poskrbelo, da ni manjkalo ne dobre volje, ne smeha. Nekaj alpinistov je odšlo domov že v noči med soboto in nedeljo, večina pa je ostala in preživeli so prav prijetno nedeljsko smuko v soncu in na novozapadlem snegu, ki ga na Ribniških pobočjih ne manjka.

EL CAPITAN
Plezalca Rojal Robbins in Don Lauria sta v februarju napravila drugo ponovitev smeri V El CAPITANU preko stene imenovane »The Wall of the Morning Light« - (stena svetlega jutra). Naknadno sta zabila še približno 50 svedrovcev, tako da sedaj znaša skupno število vseh kar 330, še poroča revija Mountain.

ODMEVI OB IV. JAHO
Kljub nekaterim pikrim pripombam posameznikov o IV. JAHO, še predno se je ta vrnila z dolge poti, lahko sedaj ugotavljamo prav nasprotno. Udeleženci so prinesli s seboj dovolj otipljivih podatkov, s katerimi so nazorno opravičili cilj in namen odprave, kar dokazuje tudi dejstvo, da so bili odlikovani z redom zaslug za narod s strani Josipa Broza Tita, kot pokrovitelja omenjene odprave. Zanimivi pa so tudi odmevi tuje literature, kot je na primer, revija Mountain, ena uglednejših alpinističnih revij, ki ocenjuje vzpon preko južne stene Makaluja, kot izredno dejanje, vredno vse pozornosti in dosežek, ki po njenih ocenah sodi na pomembno mesto v zgodovini himalaizma. Vzpon naše odprave celo na nek način postavlja pred dosežek v jugovzhodni steni Everesta, čeprav je tam delovala angleška odprava z njihovimi najvidnejšimi alpinisti.
Dejstva so tu in upravičeno smo lahko ponosni nad uspehi, doslej doseženimi v Himalaji. Uspešno načeto pot, pa velja nadaljevati, neglede na komentarje posameznikov, ki čestokrat, dokaj laično izražajo svoje mnenje javnosti, pozabljajoč, da je jugoslovanski- slovenski alpinizem danes že toliko dozorel, ne da samo lahko, temveč zmore stopati v korak z v svetu enakimi.

ALPINISTIČNI TABOR V ŠVICI
Na pobudo AO TAM in Šoštanjskih alpinistov se bo letos od prvega avgusta dalje organiziral večdnevni tabor v Zermattu (Švica). Po vsej verjetnosti se ga bodo udeležili številni koroški in štajerski alpinisti. Tabor bo vodil načelnik GRS v Mariboru Lojze Kraigher. Poudarek tabora bodo vzponi in pristopi na okoliške vrhove, predvsem pa izpopolnjevane pripravnikov v ledni tehniki plezanja in uporabljanja to namenske opreme, Udeleženci bodo odpotovali z osebnimi avtomobili. Stroški za deset oziroma štirinajstdnevni tabor so za enega udeleženca predvideni cca. 1200 din, kjer so všteti, prevoz, cestnina in hrana, ter ostali stroški, kot so, prevozi z žičnicami, kampiranje, spanje na planinskih postojankah.

NAKUP KLINOV
Iz Ljubljane poročajo, da je komisija za alpinizem PZS dobila zagotovilo, da bo še pred koncem meseca na razpolago 10.300 kosov plezalnih klinov. Precejšen del te količine so alpinistični odseki že naročili, osate pa bodo lahko kupili tudi posamezniki.

POINT WALKER
Japonski plezalci Uemura, Konishi, Hoshino, Takaku, Konno in Horiguchi, so v težkih okoliščinah napravili tretjo zimsko ponovitev preko Walkerjevega stebra v Grand Jorasses (Francoske Alpe). Plezali so koncem decembra, ko jih je približno polovici zajelo hudo neurje .Po dvanajstih dnevih napora so dosegli greben. Član naveze Konishi je bil po turi tako zdelan, da so ga črtali s spiska za mednarodno ekspedicijo na Mont Everest.

NOVA SMER V KRIŽEVNIKU
Šoštanjski alpinist, ter gorski reševalec Dušan Kukovec in prav tako alpinist in gorski reševalec Prelog Jaka iz Maribora nadelujeta novo smer v Križevniku nad Robanovim kotom. Smer naj bi se imenovala po pokojnem alpinistu Janezu Resniku, ki se je preteklo leto smrtno ponesrečil v Štajerski Rinki (Okrešelj) in s katerim je Dušan Kukovec opravil tudi prvo Jugoslovansko – Slovensko ponovitev klasične smeri v Eigerju 1970 leta. Smer poteka iznad luknje (križevnikovega bivaka) in se v nadaljnjem delu stene dviga proti vrhu. Smer še ni dokončno preplezana, kajti do vrha jima manjkata približno dva raztežaja. Po do sedaj znanih podatkih naj bi se težavnost smeri gibala med peto in šesto težavnostno stopnjo.

RADUHA
V soboto in nedeljo je bilo na zavetišču Grohat pod Raduho in prav tako na drugi strani, na koči na Loki precej živahno, saj se je tu zbralo precej koroških in štajerskih planincev in alpinistov. Nedeljsko jutro je bilo kot oprano, zato je številne alpiniste zvabilo v steno Raduhe. Domala v vseh smereh de bilo opaziti naveze. Največ so plezali Originalno, Vetrne police, Plate, smer imenovano ZZ in še druge. Zavetišče pod Raduho obnavljajo oziroma sploh postavljajo novo poslopje, za katerega so že skoraj povsem izkopali temeljno jamo in navozili potreben material. Če bodo z gradbenimi deli tako napredovali, kot doslej, bo na tem mestu morda že letos stala nova koča, saj je dosedanje, zavetišče premajhno in dotrajano, da bi nudilo dovolj prostora številnim planincem in alpinistom, ki zahajajo v ta predel, posebno v poletnih mesecih, ko je sezona na višku. Sedanje zavetišče je v bistvu manjša planšarska brunarica.

IZLET NA GROSSGLOCKNER
Alpinistični odsek pri PD TAM Maribor bo od 2. do 5. julija organiziral izlet na Grossglockner. Izleta se bodo udeležili številni alpinisti in planinci omenjenega odseka. Pridružili se jim bodo še nekateri člani AO Kozjak. Udeleženci izleta bodo potovali z osebnimi avtomobi1i. Stroške pa krije vsak sam.

DRUGO MESTO ZA MOJSTRANČANE
Mojstranški alpinisti so zasedli drugo mesto na VIII. smučarskem tekmovanju, oziroma rallyju v Loccu, Italija. Osmi mednarodni smučarsko— alpinistični rally, ki so ga pod pokroviteljstvom predsednika republike Giovanija Leoneja, pripravil v znanem alpinističnem središču Locco, je alpinistom iz Mojstrane prinesel zasluženo priznanje. Srebrni pokal, ki ga podeljuje ministrstvo za obrambo so prejeli, Janez Brojan, Janez Dovžan in Izidor Kofler, člani AO Mojstrana, ki že več let zastopajo našo državo. V Loccu so se zbrali zastopniki osmih držav: Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije Jugoslavije (2 ekipi AO Mojstrana), Nemčije, Španije in Italije, skupno 29 ekip, ki so jih sestavljali po trije izbrani, alpinisti, ki pa morajo hkrati biti tudi izkušeni reševalci. glede na množičnost alpinizma in tudi smučanja v zahodnih državah, izredne pripravljenosti nemških vojakov in avstrijskih policistov, ter stalne aktivnosti profesionalnih gorskih reševalcev Bolgarije in Češkoslovaške, je naš uspeh več kot odličen, kakor je zadovoljen dejal tudi vodja ekipe, ing. Mato Podrekar, ki je naše ki je naše alpiniste spremljal na to edinstveno tekmovanje že petič.

SEVEROVZHODNA STENA PIZ BADILE
Nemška plezalca Karl Golikov in Otto Uhl, sta umrla v severovzhodni steni Piz Badile, septembra lani, ko sta ponavljala Cassinovo smer. V steni ju je zajela huda nevihta in prisiljena sta bila bivakirati, čeprav za to nista imela s seboj primerne opreme.
Zaradi podhladitve in izčrpanosti, je Uhl kmalu podlegel. Golikov pa se je pridružil navezi Hauptauer — Ritter, ker pa se je ob nadaljevanju vzpona tudi sam močno izčrpal, prav tako ni dosegel vrha. Bitka s časom je Hauptauerja in Ritterja prisilila, da sta hitro nadaljevala z vzponom in le tako za las ušla smrti. Golikova poznajo v alpinističnih krogih, kot veterana in enega izmed uspešnih ponavljalcev direktne smeri v severni steni Eigerja.

ALPINISTIČNA ŠOLA
Nedavno tega se je v Mariboru končala zvezna planinska šola ki je bila organizirana za področje Maribora, ne glede na to, iz katerega planinskega društva, so člani začetniki, ki so jo obiskovali. Takoj po zaključku, pa je AO Kozjak začel z nadaljevalnim delom alpinistične šole. Minuli torek, so imeli uvodni del in že prvo predavanje z diapozitivi Iz Francoskih Alp in lanskoletne durmitorske odprave. V nadaljevanju se bo zvrstilo še 12 predavanj, šola pa bo trajala 3 mesece. Razen omenjenega vključuje tudi plezalne treninge na pohorskih skalcah pod Mariborsko kočo in alpinistični tabor (1. maj) pri koči na Loki pod Raduho, kjer se bodo začetniki prvič resneje srečali z alpinističnimi veščinami.

ZBOR NAČELNIKOV
Na zadnji seji komisije za alpinizem PZS je bilo sklenjeno, da bo letošnji zbor načelnikov alpinističnih odsekov, 13. aprila ob 16,30 uri, v domu slovenskih planincev Zlatorog. Razen poročila načelnika in podkomisije za gorsko vodništvo bo na programu še razprava o seminarju za vodje alpinističnih šol in seveda o preteklem in prihodnjem delu. Vodili pa bodo tudi novega načelnika.

ANDRZEJ MROZ
Znan poljski alpinist, se je smrtno ponesrečil julija 1972 leta, ko je s Karlom Golikovim sestopal z vrha Peutereya — Francija. Rodil se je leta 1942 v Krakovu, kjer je končal tehnično šolo rudarske stroke, električarske smeri. Pozneje je končal še fakulteto sociologije in se 1968 leta naselil v Parizu, kjer je postal pomembna osebnost v takratnih plezalskih krogih. Za seboj je imel nekaj zanimivih in težkih vzponov v različnih smereh, kot so prva zimska ponovitev Bonatti-Gobbi v Grand Pilieru in Direktna, obe izredno zahtevni smeri na območju Mont Blanca. Sledile so še; prva ponovitev severne stene Monte Gruetta, južne stene Mt. Maudita in južno-vzhodne stene Gugliermina, prav tako v montblanškem pogorju. Marca 1972, pa je sledila še druga zimska ponovitev stebra Boccalate v Mont. Blanc du Taculu. Nesrečnik je zapustil ženo in majhnega sina.

PONOVITVE
Nedavno tega smo bili priča ponovitvi Aschenbrenerjeve smeri v Travniku, ki sta jo prvič v letošnji sezoni opravila Marjan Prelog in Kavnik Branko, oba člana AO TAM Maribor. Preteklo nedeljo sta jo uspešno preplezala še Ivan Šturm in Vlado Zafošnik, AS Impol Slovenska Bistrica. V tem času sta se iz Zermatta vrnila tudi Gselman Franci in Jerabek Boro AO Kozjak, vendar na žalost brez vzponov, kajti nenehno deževje, v višjih legah pa sneg, je prekrižalo vse njune načrte, tako, da je odpadla celo možnost pristopa na vrh, po normalni poti. V nedeljo sta Gselman Franci in Koren Marjan AO Kozjak plezala v Ojstrici in sicer Ogrinovo smer, spodnji del po Reyini. Nekaj članov AO TAM pa je te dni odpotovalo v Chamonix, vendar, kakor so zatrdili brez pomembnejših alpinističnih ciljev, le z namenom, da opravijo nekaj pristopov na štiritisočake, s težiščem na Mont Blancu in njegovi okolici.
 

ŠE O GROSSGLOCKNERJU

Kot smo že poročali, je AO PD Kozjak Maribor, tudi letos izvedel izlet na Grossglockner. Žal se ga ni udeležilo toliko planincev, da bi lahko potovali z avtobusom, kot je bilo prvotno zamišljeno. Tako se je 21 udeležencev izleta odpeljalo kar z osebnimi avtomobili. Vreme je bilo naravnost čudovito, vršni greben pa povsem suh, oz. kopen, tako da so se že v soboto povzpeli na vrh. Prespali so v koči Adlersrue in se v nedeljo, V zgodnjih dopoldanskih urah spustili nazaj na ledenik Pasterca. Vsi ki so se izleta udeležili, so izrazili izredno zadovoljstvo, saj so razen zahtevnega vzpona, na povratku posvetili nekaj časa še HailigeBlutu in kopanju v Vrbskem jezeru.

V STENAH SPET ŽIVAHNO
Sončna sobota ih nedelja, sta zvabili v hribe številne naveze. Stene Savinjskih Alp pa tudi drugod, so že precej kopne in tako smo bili v nedeljo odnosno soboto priča množičnim vzponom v Ojstrici nad Klemenškovo planino, še več pa v stenah Planjave, Brane, Turske gore, M. Rinke in Štajerske Rinke. Na Okrešlju so plezali Celjski, in Mariborski alpinisti, med katerimi je bilo tudi veliko začetnikov in pripravnikov, ki so uspešno zaključili alpinistično šolo. Med njimi so bili tudi člani PD Impol Slov. Bistrica in PD Kozjak Maribor. Teoretično znanje pridobljeno v šoli je bilo potrebno preizkusiti tudi v praksi zato so plezali v lažjih smereh, kot so: Vzhodna v Mali Rinki in Szalay-Gerin v Turski gori. Razen omenjenih smeri, so se zadrževale naveze še v Igličevi smeri in v Dušanovem stebru. Proti pričakovanju, je bilo živahno tudi na Kamniškem sedlu, kjer so delovale naveze ljubljanskih alpinistov. Svoje domovanje so urejali v zimski sobi koče na Kamniškem sedlu, od koder so se podajali v steno Planjave in Brane. Veliko alpinistov, tudi članov AO TAM Maribor, pa se je v sobo in nedeljo udeležilo tradicionalnega alpinističnega veleslaloma za VTK memorial, na plazu pod Jalovcem, kjer so opravili tudi nekaj lažjih vzponov.

BRID KLINA
Alpinisti, ki natančneje zasledujejo dogajanja v kanjonu Vel. Paklenice, prav dobro vedo, da so dve oziroma tri leta nazaj zagrebški alpinisti poskušali izpeljati zraven znane in težke smeri Klin v Anič Kuku še eno novo imenovano Brit Klina kar jim je na letošnjem prvomajskem taboru končno tudi uspelo. Kmalu pa je smer doživela še prvo ponovitev. Prvenstveno smer sta plezala Marijan Čepelak in Borisav Aleraj in sicer 26. aprila do 2. maja. Izjavila sta, da je težja kot direttisima v Cini (Dolomiti) in verjetno najbolj eksponirana smer pri nas. Ocena je temu primerna: VI+, A4. Prvo ponovitev sta opravila Žarko Gostović (Makedonec — sedaj član AO Beograd) in Ante Bedalov (AO Split), ki sta že lansko leto vzbudila pozornost v Kopju — Prokletije. Plezala sta štiri dni, vendar poudarila, da bi bilo mogoče smer ponoviti tudi v dveh dneh (ju je močno oviral veter). 

In še vest iz Črne gore-alpinizem v Črni gori noče in noče pognati korenin, zato, je vsaka vest o kakem njihovem vzponu tem bolj razveseljiva. Tudi tokrat ima za njo zaslugo, Danilo Knežević iz Plevlja, ki se je med prvomajskimi prazniki v navezi z dvema tovarišema kot prvi povzpel po novi smeri z juga na Bobotov Kuk v Durmitorju. Snega je bilo še toliko, da so bile razmere povsem zimske.

KOROŠKI IN CELJSKI ALPINISTI ZA 1. MAJ
Čeprav so prvomajski prazniki že davno za nami, še vedo prihajajo poročila z različnih odsekov, o akcijah, ki so jih imeli za praznike. Že zadnjič smo poročali o nekaterih uspehih, taborih, v Paklenici in na Okrešlju te dni pa smo dobili še natančnejše podatke o turah Koroškega in Celjskega AO. Deset Celjskih alpinistov in pripravnikov, je med prazniki plezalo v steni Kleka nad Ogulinom in opravilo skupno 35 vzponov, med njimi tudi vzpon v Brankovi smeri (ocena VI) in prvo ponovitev Pomladanske smeri. Še posebno živahna pa je bila dejavnost Koroškega alpinističnega odseka. Član odseka Drofenik je ob prisotnosti dveh pripravnikov opravil v Paklenici 4 vzpone in sicer Centralni kamin, varianto Brahmove in Severnega grebena, ter ponovil Akademsko smer. Ostali alpinisti in pripravniki, bilo jih je 8 pa so se udeležili zanimive ture z Grohata na Raduho, Koprivno in po dolinici Tople na Peco, kjer so prenočili. Naslednji dan so nadaljevali v Črno in iz Žerjava po dolini Jazbine na Uršljo goro. Kolar Milan in Golob Marjan, ki sta ostala na Peci, sta ta dan preplezala Koroško smer v Kordeževi Glavi. Druga skupina, ki je odšla na Uršljo goro, je izvedla nekaj poskusnih vzponov, vendar pa je zaradi neugodnih razmer v steni v celoti uspela preplezati le eno smer in sicer Pripravniško. Zadnji praznični dan pa so izkoristili za vzpon po »Kanti«; naveza Logar — Spiler, medtem ko so ostali izvedli krajši trening v skalah na južni strani Uršlje gore in dopolnjevali svoje znanje iz plezalne tehnike in reševanja.
 

OBČNI ZBOR AO TAM
V posebni sobi restavracije Mariborski dvor, je imel 5. 12. alpinistični odsek TAM, svoj redni letni občni zbor, ki je bil že deseti po vrsti. Zanimivo je bilo poslušati poročila, v katerih so orisali dejavnost odseka, ki šteje kar čez dvajset članov in pripravnikov. Karakteristični uspehi v letošnjem letu so, turni smuki, na katerih so dosegli tretje mesto v slovenskem merilu (Prelog Marjan), obisk Paklenice, kjer so opravili lepo število vzponov z pripravniki in s postajo GRS Maribora, postavili v steni Anića Kuka spominsko obeležje tamkaj nesrečno preminulem Robnik Mihcu, ki se je leta 1972 ponesrečil pri vstopu v Mosoraško smer, zaradi padajočega kamenja. Prva naveza, ki je letos ponovila Achenbrenerjevo smer v Travniku, je bila prav tako TAM-ova. Dva člana sta obiskala Tatre, nekaj pa jih je čez poletje odpotovalo v Chamonix v objem Montblanških gora. Večidel so plezali v domačih stenah, kjer so skupno nabrali kar 266 vzponov. V teku je še alpinistična šola, ki jo obiskuje 7 začetnikov. Ob letošnjem jubileju jim lahko zaželimo še veliko delovnih uspehov in srečnih navez.

MARIBORSKI ALPINISTI OB DNEVU REPUBLIKE
Načrti so eno, njihova realizacija pa drugo. Vsaj tako je bilo letos za 29. november. Mariborski alpinisti, so sicer imeli lepe načrte, žal pa je v mes poseglo vreme in novo zapadel sneg. Zadovoljiti so se morali le s krajšimi turami in treningi. AO TAM bo v okviru svoje plezalne šole priredil trening 29. in 30. novembra, na Pohorskih skalicah, pod Mariborsko kočo, v naslednjih dneh pa pohod čez Pohorje, do Slovenj Gradca. Dva pripravnika sta se odpravila na Klek pri Ogulinu, ki pa sta zaradi obilice snega opravila le en vzpon po Cepinaški smeri. Alpinisti Kozjaka, ki so prav tako nameravali na Klek so na zadnjem sestanku spremenili sklep in se podobno kot Tam-ovci udeležili skupnega treninga, na spodnjih pohorskih skalicah. V petek, 30. 11., pa so izvedli kondicijski pohod, ki je potekal v smeri Maribor, spodnja postaja vzpenjače, Belevue, Areh, Trije kralji in od tu v Slovensko Bistrico.

Inko Bajde - iz arhiva 13.12.2023