Urban Golob: Neplezalcem je nekoliko težko razložiti, kaj pomeni v gorah preplezati prvenstveno smer. Predvsem to, da si plezal tam, kjer ni še nihče pred teboj.
/.../ Plezanje prvenstvene smeri je torej pustolovščina, kjer se ti razkrivajo skrivnosti stene iz metra v meter. Ker moraš pri tem početju razvozljati številne majhne ali malo večje zagonetke in uporabiti svojo kreativnost, je prvenstvena smer pravzaprav delo oziroma izdelek prvih plezalcev.
Celoten članek s fotografijama je na spletišču Fotografski in plezalni grifi >>>
/.../ S tem, na kakšen način opravi plezalec ali naveza prvenstveni vzpon, nakaže morebitnim ponavljalcem smeri »okvire«, kako naj se dotična smer pleza. Če je smer težka, prvi plezalec pa je bil tako dober oziroma psihofizično pripravljen, da je smer preplezal npr. prosto, je jasno, da gre za zahtevno plezanje, ki se ga lahko loti le izkušena naveza. Seveda si vsak plezalec pri ponovitvi takšne smeri skuša urediti čim boljše varovanje, ne moremo pa uporabljati vsega, kar nam pade na pamet samo zato, da bomo prišli čez nek kos stene. Alpinizem je težko merljiv šport v različnih vidikih in zato so se v njem sčasoma izoblikovale nekakšne norme oziroma etika s preprostim namenom, da rahlo amorfna oblika in vsebina alpinizma ne zbezlja kar na vse strani.
/.../ Ko sem se pred časom o tem pogovarjal s Frančkom Knezom, legendo ne samo slovenskega ampak svetovnega alpinizma, mi je rekel, da če bi še toliko plezal v hribih kot včasih, bi kar vse svoje težje smeri že pri prvenstvenem vzponu opremil s svedovci. Malo sem debelo pogledal, pa mi je takoj pojasnil: »Mi jih vsaj drugi kasneje ne bi navrtali s svedrovci.«
Pustimo plezanje v kanjonu Paklenice na Hrvaškem ob strani, vedel sem, kam je meril Franček. Na primer na smer Mrtvaški pajek v Klemenči peči nad Logarsko dolino. To smer je pri prvenstvenem vzponu preplezal solo ...