Izdaja: Občina Kamnik ... Izšlo v nakladi 2000 izvodov v Kamniku, marca 2010
Iz vsebine: Sodelovanje z GRS Kamnik, Dolina Kamniške Bistrice, Helena Plahuta, ln memoriam;Tomaž Humar, dr. Tone Cevc, Rastko Zabrič

Kamniški zbornik XX

Izdaja:Občina Kamnik
Ureja uredniški odbor: Marjeta Humar, prof., glavna urednica dr. Božidar Drovenik Tone Ftičar Tina Romšak, prof. Jasna Paladin, univ. dipl. etno in kult. antr. Barbara Savenc, dipl. umet. zgod. Anton Tone Smolnikar Breda Vukmir Podbrežnik, prof. Milan Šuštar, prof.
Lektorja: Milan Šuštar, prof. Marjeta Humar, prof.
Korektorica: Tatjana Matičič
Angleški povzetki: Gašper Kopitar, prof.
Grafična oprema in oblikovanje: Dušan Sterle, slikar in graf. oblikovalec
Računalniška obdelava besedila: Sašo Matičič
Izvedba tiska: Studio Dataprint, d.o. o.
Naklada: 2000 izvodov
Fotografija na platnicah: Novca iz kamniške kovnice: Henrik IV.Andeški (1204-1228) in Friderik II. Babenberški (1230-1243).
Foto: Tomaž Lauko.
Iz diateke Medobčinskega muzeja Kamnik.
Kot vinjete so uporabljene fotografije iz diateke Medobčinskega muzeja Kamnik.

ISSN 1318-9069
Broširana, 22 cm x 30 cm, 370 strani, 15€

Kazalo

Marjeta Humar, Uvodnik
Anton Tone Smolnikar, župan Šestnajst let »nove«občine Kamnik

Uvodnik
Anton Tone Smolnikar, župan s sodelavci Občinski praznik - trenutek za pregled dosežkov  Kamnik ob 780-letnici, Gospodarski razvoj občine, Kamnik - moje mesto, Pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, Vrtcev ni nikoli dovolj, letos začetek gradnje OŠ Frana Albrehta Ceste, mostovi, vodovodi, Novi prostorski načrt, Občinskih stanovanj vedno premalo, Neurje - orkan nad Kamnikom 2008, Občina Kamnik - občinska uprava, občinski svet in nadzorni odbor. → Sodelovanje z Gorsko reševalno postajo Kamnik

Razprave - naravoslovje
Aleksander Belec Dolina Kamniške Bistrice - geografske značilnosti, pomen vodnih virov in podnebno-hidrološke razmere → Povzetek

Razprave - literarna zgodovina
Akademik dr. Janko Kos France Balantič med modernostjo in tradicijo

Razprave - družbena zgodovina
Jože Arko Prispevek pripadnikov teritorialne obrambe v občini Kamnik v času osamosvajanja
Dr. Damjan Hančič "Ljudska prosveta kakor tudi vsak partijec mora imeti pred očmi, da prehajamo v socializem« - zapisniki OK KPS Kamnik za leto 1946
Metka Mestek 150-letnica šolstva v Tunjicah
Jasna Paladin Devetdeset let Urarstva Cerar
Irena Radej Kamniška keramika
Ivan Nograšek Naravno bogastvo Tunjiškega gričevja: premog in kremenčev pesek
Špela Hribar, Sabina Komar, Vilma Vrtačnik Merčun, prof. Kamniški vlak v težavnih časih (1968-1978) .....

Razprave - kulturna zgodovina
Janez Humar Ameriška Ura in njen ustanovitelj Matej L. Holmar
Janez Močnik, prof. Glasbeniki iz rodbine Hribar iz Zgornjega Tuhinja
Mag. Marko Mugerli, prof. Kamniški študentje na baselski univerzi

Razprave - arhitektura
Janez Trepel Cerkev v Stranjah
Breda Podbrežnik Vukmir, prof., Irena Kotnik, prof. Oris zbiranja in vsebine slovstvene folklore v kamniški občini za knjigo Čuden prečudež: podoba človeka skozi folklorne pripovedi
Ivanka Učakar, prof. Nekoč je bilo jezero
Vilko Rifel Pojav rokovnjaštva v Kamniku in njegovi okolici

Razprave - geologija
Prof. dr. Rajko Pavlovec P. Janez Žurga kot geolog

Razprave - paleontologija
Dr. Jure Žalohar Tomaž Hitij, dr. dent. med. mag. Matija Križnar Muhi dlakarici (Diptera: Bibionidae) iz terciarnih plasti Zasavja in Tunjiškega gričevja
Mag. Matija Križnar, Davo Preisinger Navtilida iz miocenskih plasti Tunjiškega gričevja
Mag. Matija Križnar Dr. Jure Žalohar Tomaž Hitij, dr. dent. med. Sarmatijske ribe kostnice iz okolice Tunjic

Razprave - umetnostna zgodovina
Dr. Ferdinand Šerbelj Bambinijeve oltarne slike v Komendi in o drugih njegovih delih pri nas

Pesniki in slikarji
Helena Plahuta →
Marija Koželj o sebi
Barbara Savenc Sonja Rauter Zelenko (1918)

Naš pogovor
Franc Svetelj Desetletje tvornega sodelovanja med Kamnikom in Trofaiachom
Tone Ftičar Z navigacijo, kjer je razen medicine še marsikaj

Ljudje in čas
Cica Stele, Tone Stele Meščan Janko Stele (1899-1976)
Jožica Snoj Senegačnik O Križnikovih potomcih in starem Motniku
Milan Nograšek Iz nemške vojske v rusko taborišče
Janez Majcenovič, prof. Listi iz perovske kronike
Vido Kregar Romanje v Rim ob 800-letnici Vodila svetega Frančiška

Ob jubileju
Tatjana Drovenik Čajič, prof. Sedem desetletij dr. Božidarja Drovenika 

V spomin
Dr. Milček Komelj - Slikarski bard notranjske dežele
Marjeta Humar, prof. - 90-letnica rojstva Ivana Debevca (1919-2003) - slovenskega Diorja
Marinka Mošnik - Tomaž Humar (1969-2009) → Povzetek
Dr. Milček Komelj - Slovo profesorice Zore Bergant
France Vurnik, prof. - Stanko Šimenc (11.5.1934-14.7.2008)
Dr. Janez Marolt - ln memoriam dr. Tonetu Cevcu (1932-2007) → Povzetek
Dane Holcar, Miha Hribovšek, Alenka Juvan, Vido Kregar, Rajko Slapnik -
Rastko Zabrič (1956-2009) → Povzetek

Kazalo

Kolofon

Sodelovanje z Gorsko reševalno postajo Kamnik

V občini Kamnik je zelo dobro usposobljena in organizirana postaja Gorske reševalne službe. Iz podatkov v tabelah je razvidno, da reševalci za eno intervencijo povprečno porabijo 23,6 ur, v intervencijo je vključenih povprečno 5,8 reševalcev, povprečen čas trajanja intervencije pa je 4,1 ure.

Vaje in usposabljenje
Reševalno delo je nepredvidljivo tako po obsegu kot tudi po zahtevnosti. Tipskega načina reševanja ni. Vsaka akcija je specifična, pri vsaki se je potrebno posebej odločati o izvedbi. To pa od vodje akcije zahteva veliko psihično moč, veliko tehničnega znanja ter znanja o nudenju prve pomoči. Da so reševalci v stalni psihični, fizični in tehnični kondiciji, so potrebna stalna usposabljanja, ki jih reševalci opravljajo celo leto.

Inštruktorji Društva GRS Kamnik so vsako leto organizirali najmanj eno poletno in eno zimsko vajo reševanja v gorah. Na teh vajah oziroma usposabljanjih se ponovi osnovna tehnika reševanja v gorah in na drugem zahtevnem terenu. Na teh usposabljanjih se prikažejo tudi novosti in izboljšave. V zadnjih letih se te vaje oziroma usposabljanja izvajajo v obliki obnavljalnih izpitov, ki so potrebni za podaljševanje delovne licence gorskih reševalcev.
Vsako leto imamo tudi usposabljanje za reševanje potnikov iz gondole in sedežnice na Veliki planini. Dvakrat smo imeli ta usposabljanja skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Kamniška Bistrica.
V letih 2007 in 2009 smo imeli usposabljanje za uporabo zrakoplovov pri reševanju v gorah. S tem so člani pridobili modul A helikopterskega reševanja, kar pomeni, da so primerno usposobljeni za varno vstopanje, izstopanje in ostala dela v bližini helikopterja pri prevozih reševalnega moštva v gore.
Vsako leto ima društveni zdravnik s pomočjo zdravnika ali medicinskega tehnika iz drugega društva predavanje in obnavljaini izpit iz znanja o nudenju prve pomoči v gorah.

Specializacije
Vodniki reševalnih psov: Društvo ima tri vodnike reševalnih psov: Matjaž Ravnikar, Boris Štupar in Genadij Štupar. Vodniki se morajo s svojimi psi redno
udeleževati usposabljanj, ki jih organizira Komisija za reševanje izpod plazov pri GRZS.Pri tej komisiji vodniki in njihovi psi redno opravljajo izpite in s tem pridobijo delovno licenco. Vodniki in njihovi psi so posebej izurjeni za iskanje zasutih v snežnih plazovih in za iskanje pogrešanih oseb.

Reševalci letalci: Od leta 2006 do 2009 je imelo Društvo GRS Kamnik zdravnika reševalca letalca Primoža Trunka in Ano Mavko, ki je v tem času opravila izpit za reševalko letalko. Reševalci letalci z modulom C so še Matjaž Ravnikar, Damijan Kočar in Rado Nadvešnik, ki od sredine leta 2009 ni več aktiven. Ti so usposobljeni za reševanje ponesrečencev s pomočjo helikopterja.

Inštruktorji GRS: V društvu je aktivnih šest inštruktorjev, in sicer Janez Ažman, Boštjan Grilje, Jernej Lanišek, Rado Nadvešnik, Vilko Rifelj in Genadij Štupar. Janez Kosec je zaslužni inštruktor, ki še vedno veliko pomaga pri delu društva.

Preventivna dejavnost
Člani Društva GRS Kamnik že več desetletij zagotavljajo spremljevalno ekipo na Rokovnjaškem pohodu, ki je enkrat letno in ga organizira PD Kamnik.
b) Člani skrbijo za varnost tekmovalcev in ostalih udeležencev na tekmovanju v gorskem teku iz Kamniške Bistrice na vrh Grintovca.
c) V letu 2009 so dali izdelati tablo, ki opozarja na nevarnost zdrsa ob neuporabi derez in cepina. Spomladi so jo postavili snežišče na severni strani Brane. Glede na to, da na tem mestu ni bilo nobene nesreče, je morda izpolnila svoj namen.
d) Članom je po treh letih trdega dela uspelo zbrati sredstva, izdelati in zamenjati dotrajani bivak Pavla Kemperla pod Grintovcem z novim. To se je zgodilo 27. oktobra 2009 s pomočjo posadke 15 HEB Slovenske vojske, ki je s helikopterjem Cuguar prepeljala stari bivak v dolino in na isto mesto postavila novega.

Postati gorski reševalec ni lahko
Gorski reševalci sprejemajo medse le alpiniste, mlajše od 40 let. Kdor želi postati gorski reševalec, mora najprej v alpinistično šolo, ki traja od oktobra do maja, nakar mora opraviti izpit za mlajšega alpinističnega pripravnika. Po določenih alpinističnih vzponih lahko opravi izpit za starejšega alpinističnega pripravnika, po dovolj vzponih, ki jih predpiše Komisija za alpinizem, pa lahko opravlja izpit za alpinista. Vse to traja vsaj tri leta. Ko kandidata za gorskega reševalca sprejmejo v društvo, dobi naziv pripravnik GRS.V času pripravniške dobe se je vsaj tri leta dolžan udeleževati vseh društvenih usposabljanj in usposabljanj, prirejenih posebej za pripravnike GRS. Ko vodstvo društva meni, da je kandidat dovolj usposobljen, ga prijavi na razpis Komisije za vzgojo in reševalno tehniko pri GRZS, ki izvaja usklajevalne tečaje in izpite za nove člane. Po uspešno opravljenih izpitih iz poletne tehnike reševanja v gorah, zimske tehnike reševanja v gorah, po opravljenem 80-urnem tečaju in izpitu iz prve pomoči za gorske reševalce in veljavnem zdravniškem spričevalu dobi kandidat naziv gorski reševalec.

Aleksander Belec - Dolina Kamniške Bistrice - geografske značilnosti, pomen vodnih virov in podnebno-hidrološke razmere - Povzetek

Dolina Kamniške Bistrice je zaradi zanimivega visokogorskega okolja in visoke kakovosti svojega vodnega toka vedno bolj privlačna za obiskovalce. Večje število ljudi prinaša večjo obremenitev za okolje, kar še posebej velja za tako občutljiva območja, kot je alpski kras.
Namen tega prispevka je prikazati naravnogeografske značilnosti doline Kamniške Bistrice in na podlagi teh preučiti nekatere geografske spremenljivke, kot so podnebje in hidrološke razmere. Opis geografskih danosti služi boljšemu razumevanju delovanja zapletenega kraškega sistema, ki vpliva na hidrogeološke in hidrološke razmere v dolini.
Prispevek opisuje geološko, tektonsko in kamninsko zgradbo in njihov vpliv na reliefne značilnosti v dolini Kamniške Bistrice, s pomočjo katerih so predstavljene tudi ugotovitve raziskav podzemnega pretaka nja vode v luči možnega onesnaženja virov pitne vode v dolini. Alpski vodonosniki so namreč pomemben vir pitne vode za prihodnost.
Preučevane so bile padavinske in hidrološke razmere v povirju Kamniške Bistrice. Z nekaterimi podatki, pridobljenimi na ARSO, prispevek skozi dolgoletne nize ugotavlja odstopanja od statistično značilnih trendov za padavinske razmere in pretoke Kamniške Bistrice in jih vrednoti z vidika napovedanih podnebnih sprememb.

Helena Plahuta

Rodila se je v Kamniku leta 1947. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, v Ljubljani pa administrativno šolo in se zaposlila. Kamnik, svoje rodno mesto, ima zelo rada in celo življenje biva tukaj.
Pesmije pričela pisati že v osnovni šoli. Kasneje priliožnostno tu in tam. Ko pa se je upokojila, se je v letu 1998 včlanila v literarne delavnice društva Lipa v Domžalah in objavljala svoje pesmi v njihovih zbornikih. Z Viliijem Vodopivcem je imela predstavitveno oddajo na Radiu Slovenija. Svoje pesmi je brala na Radiu Kranj, objavljala ob priliki svojih fotografskih razstav in ob pisanju raznih člankov v časopisih.
»Življenje nas premetava, vsakega po svoje. Le narava je tista, ki nas ne razočara in nas sprejme take, kot smo. Narava je naša zdraviteljica!« pravi Helena.
Svoj prosti čas namreč zelo rada preživi v naravi, v gorah, kjer so nastajale nekatere pesmi. Dolga leta je bila članica PD Kamnik, zadnjih 17 let pa deluje v PD Bajtar Velika planina.
Želela bi si izdati svojo zbirko pesmi, ki bi jo opremiIa s svojimi fotografijami, a za to žal nima sredstev.

Tomaž Humar (1969-2009)

Tomaž Humar  je bil vrhunski alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1994 je prevzel vodenje kamniške alpinistične šole, od takrat je šla njegova alpinistična pot strmo navzgor. »Preskočil« je Julijske Alpe in iz kamniških hribov poletel naravnost v Himalajo. Sledijo številni uspešni vzponi. Leta 1997 se je z uspešne odprave na Nuptse vrnil brez soplezalca Janeza Jegliča, ki ga je veter odpihnil z vrha; dogodek je Humarja zaznamoval za vse življenje. Od takrat je najraje plezal sam. Najbolj odmeven je bil vzpon na Daulagiri (1999). Pri padcu v klet nedograjene hiše si je leta 2000 hudo poškodoval obe nogi, a je po nekaj mesecih zdravljenja spet plezal ... Leta 2005 se je odpravil na Nanga Parbat. Po šestih dneh ujetosti v Rupalski steni so ga iz ledene luknje na višini 6.300 metrov rešili s pomočjo pakistanskega helikopterja.
V življenju je opravil prek 1500 vzponov v domačih in tujih gorah, med njimi več kot 70 prvenstvenih.
Dobil je veliko nagrad, med njimi najvišji alpinistični priznanji zlati cepin in encijan za življenjsko delo
Po izgubi mnogih soplezalcev se je spraševal: »Kdaj bo prst usode pokazal name?« 40-letni Tomaž Humar, oče 13-letnega Tomija in 17-letne Urške, je svoj drugi dom našel v Himalaji, ki ga je za vedno sprejela v svoje belo naročje. Njegovo poslanstvo na zemlji se je končalo 10. novembra 2009 na gori Langtang Lirung.
V rodnem Kamniku so se množice ljudi vpisovale v knjigo žalosti, se poklonile spominu Tomaža Humarja na slovesnosti v Kamniški Bistrici. Tam nanj spominjajo njegove, v kamen vklesane besede: »Ostani to, kar si.« Na pobudo župana Smolnikarja je bil leta 2010 posmrtno imenovan za častnega občana Občine Kamnik.

ln memoriam dr. Tonetu Cevcu (1932-2007)

Prispevek obravnava življenje in delo dr. Toneta Cevca, raziskovalca in poznavalca slovenske ljudske kulture, zlasti ljudskega stavbarstva (planšarskih, drvarskih koč, slovenske kmečke hiše, kozolca) in pastirskega življenja.

Rastko Zabrič (1956 - 2009)

V prispevku so objavljeni spomini članov Jamarskega kluba Kamnik na njihovega prezgodaj umrlega prijatelja in tovariša Rastka Zabriča.