Pirenejski ovčar, ki je čuval svojo čredo ovac v gorah Chateau-Queyras (Hautes-Alpes), je 26. junija letošnjega leta ugriznil planinca, ki se je preveč približal ovčji čredi ... 
Kako ravnamo, ko srečamo pastirskega psa 
Okrajni sodnik je v tem primeru spoznal za krivega lastnika psa, to je pastirja, ki je po besedi zakona dolžan skrbeti za nadzor psa.
Seveda je ugotovitev sodnika le delna resnica in najlažja možna reakcija. Dejavniki, ki so pastirje in lastnike čred spodbudili k vnovični namestitvi pradavnih čuvajev, so naselitve volkov, medvedov in manjših zveri, ki so se zaradi neogroženosti dodobra razmnožile in uničevale črede. Organizacije za zaščito divjih živali so tem pastirjem in lastnikom čred pomagale, da so skupaj dosegli državno pomoč za namestitve psov in njihovo ponovno usposobitev za delo, za katerega so bili ustvarjeni.
V gorah se je torej znova pojavil pes, ki čuva svojo čredo, odgovoren je zanjo in jo brani. Na drugi strani pa lahko zapišem(o), da so ljudje nepripravljeni na tovrstne pse, ki dobro opravljajo svoje delo. In ker so bile nekoč gore obljudene le od pastirjev ter njihovih čred, je sodnik ob sodbi, s katero je država dobila 180 evrov, morda naredil napako. Lahko se omeni, da takšne »sodbe« ne bi smele biti tako enostavno izrečene, saj ob nastajanju predpisov ni bilo upoštevano lepo število elementov, pomembnih za ugotavljanje prednosti, posledične odgovornosti. Če v roke znova vzamemo Ovčarja Marka, nikakor ne moremo pristati na to, da bi prvotne uživalce gorskega prostora, ki ponuja res težak kruh, še bolj udarili in jih zaradi turizma znova potisnili v … Ali pač?