Urban Golob: Odklonilen odnos ljudi do gora je precej star. Zakaj je temu tako, poskušam napisati spodaj. Morda kdo zasluti zametke čara odkrivanja gora že v naslednjih vrsticah.
Marsikdo izmed vladarjev in pesnikov izpred stoletij in tisočletij jih je, a to je že tema naslednjega prispevka.
Gore so nekdaj pomenile človeku najprej geografsko oviro in nedostopno ozemlje. Za ljudi je bil to tuj, neprijazen svet in nikakor človekovo osnovno življenjsko okolje. Kakor je zapisal leta 1930 že Henrik Tuma, so mnoga stara ljudstva zaradi nedostopnosti smatrala gore »za odvračajoče, skrivnostne in posvečene. Gore so bile stanovališča zlih duhov, demonov, besov, Olimp je bil sedež bogov Kronidov«. Prav tako zaradi svoje mogočnosti, nedostopnosti in višine – torej bližine z nebesi, so tako rekoč vsa ljudstva, ki so živela v bližini gorstev, imela goro za simbol božanskega, na kateri je lahko živelo eno ali več božanstev, posamezna gora pa je bila lahko pomembna tudi v mitologiji, kot npr. Ararat in Sinaj. Kjer novodobni turizem niti alpinizem ne moreta spodnesti tradicionalnega verovanja v goro kot prebivališča bogov (Nepal, Tibet, Indija), je tako še danes.
Toda na gorah niso vedno živeli le bogovi, ponekod je gospodarilo tudi zlo, ki je simboliziralo za človeka skrajno neprijazen svet. Takšen je primer iz Švice. »Še v 14. stoletju je mestni svet v Luzernu zagrozil hribolazcem za pristop na goro Pilatus (1920 m) težke kazni, ker so po njegovem pečevju gospodarili hudičji spaki. Dejansko je bilo leta 1387 kaznovanih šest duhovnikov iz Luzerna, ki so polezli nanj, na dolgotrajno ječo. Albert von Bronstetten še leta 1481 v opisu Švice trdi, da je gora Rigi, ne le središče Švice, ampak vse Evrope in obenem sedež blaženih duhov. Ko je leta 1518 župan švicarskega mesta St. Gallen de Watt z nekaterimi učenjaki hotel zlesti na Pilatus, pokazala se jim je baje pošast Poncija Pilata, da so od groze vsi zbežali. Šele l. 1555. prispel je na vrh Konrad Gassner s predhodnim dovoljenjem oblastva,« je zapisal Tuma.
Celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>