Delo, Zdravje - Milan Ilić: Klopi – nevarni in vse bolj razširjeni
Čedalje več ljudi je izpostavljenih nevarnosti, da jih bo ugriznil okuženi klop in bodo zboleli za virusnim meningoencefalitisom – Zdravila še ni, obstaja pa učinkovito cepivo – Virus lahko potuje po prehrambni verigi
S tem, ko postaja podnebje v Evropi čedalje toplejše, se vse bolj širijo tudi območja, na katerih živijo klopi, nosilci virusa, ki pri človeku povzroča meningoencefalitis. Vse bolj naseljujejo območja, na katerih jih doslej ni bilo, v zadnjih letih pa se pojavljajo tudi na vedno višjih nadmorskih višinah. To pomeni, da je posledično tudi več ljudi izpostavljenih nevarnosti, da jih ugrizne okuženi klop, zaradi česar lahko zbolijo za virusnim meningoencefalitisom.
Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za klopnim meningoencefalitisom vsako leto zboli približno 10.000 ljudi. Na prvi pogled se niti ne zdi pretirano veliko, vendar se na določenih območjih v določenih letnih časih verjetnost za ugriz klopa občutno poveča.
Nevarna bolezen
Zdravniki poudarjajo, da klopni meningoencefalitis še zdaleč ni nenevarna bolezen, saj zaradi nje umreta 2 odstotka obolelih. Poleg tega medicinska statistika kaže, da ima od 35 do 58 odstotkov tistih, ki so jo preboleli, različne začasne ali dolgotrajne nevrološke probleme – od omrtvičenja delov telesa, epilepsije in psihoze do težav s spominom ali učenjem. Zdravila za to virusno bolezen še ni, res pa je, da že vrsto let imamo učinkovito preventivno cepivo. Strokovnjaki priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu vsem, ki živijo v endemskih območjih ali nameravajo odpotovati na katero izmed njih.
V Evropi in na vseh drugih celinah obstajajo številna večja endemska območja klopnega meningoencefalitisa. To so deli srednje in vzhodne Evrope, Skandinavije, Kitajske, Japonske, Mongolije, Kazahstana, Južne Koreje ... Sem spada tudi skorajda vsa Slovenija. Več milijonov ljudi vsako leto planinari ali preživlja počitnice v gozdovih in drugod, kjer živijo okuženi klopi.
Uspešnost cepljenja
V Evropi je med letoma 1990 in 2007 za to boleznijo zbolelo 157.584 ljudi ali povprečno 8770 na leto, pravi prof. dr. Jochen Süss z Inštituta Friedricha Löfflerja v nemški Jeni. Leta 2006 se je število obolelih v primerjavi z 2005 zmanjšalo kar za 60 odstotkov. Ta raven se je ohranila v letu 2007, verjetno pa je bilo tako tudi lani (za 2008 še ni uradnih podatkov). Tudi Slovenija sodi med države, v katerih so zaznali zmanjšanje števila obolelih, toda znanstveniki še vedno niso ugotovili, zakaj.
»Kljub manjši zbolevnosti je na podlagi statističnih modelov še vedno mogoče napovedati, da bo turist, ki bo obiskal katero od visokoendemskih območij v srednji Evropi in ni bil cepljen, prej zbolel za klopnim meningoencefalitisom kakor bo turist, ki ni bil cepljen proti tifusu, v Indiji zbolel za tifusom,« pravi dr. Martin Haditsch z Inštituta za higieno, mikrobiologijo in tropsko medicino bolnišnice elizabetink iz Linza. »Razlika je tudi v tem, da potnikom, ki se odpravljajo v Indijo, navadno svetujejo, naj se cepijo proti tifusu, medtem ko tistim, ki prihajajo v srednjo Evropo, le redko priporočajo, naj se cepijo proti klopnemu meningoencefalitisu,« dodaja dr. Haditsch, eden izmed udeležencev letošnjega srečanja Mednarodne znanstvene delovne skupine o klopnem meningoencefalitisu na Dunaju.
Prof. dr. Pier Luigi Lopalco iz Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni v Stockholmu skrbi za usklajevanje ukrepov proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. »Čeprav klopni meningoencefalitis še ni na seznamu bolezni, o katerih je treba za vsakem primer posebej poročati ustreznim organom Evropske unije, želimo ljudi čim bolj ozavestiti in jih spodbuditi k preventivnemu cepljenju,« poudarja dr. Lopalco. Da je cepljenje učinkovito, dokazuje primer Avstrije: leta 1977 je v tej naši sosednji državi za klopnim meningoencefalitisom na novo zbolelo 677 ljudi, lani pa samo – 86.
Milan Ilić