Moja Slovenija, Knjižna polica - Danilo Skerbinek: Od štajerskih goric do strme ...
Tomaž Štefe: Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah
KNJIŽNA POLICA
Velkovrh Ciril
Od štajerskih goric do strme tržaške obale
Gospoda Cirila Velkovrha poznam kot prijaznega planinca, dolgoletnega fotografa, ki išče v svoj okular lepote, zanimivosti, naravo, slovensko pokrajino in še posebej planine, gore, planinsko cvetje, verska znamenja ter objekte. Njegovo fotografsko prizadevanje oziroma fotografski opus bi lahko pravzaprav predstavil z besedami: s fotografskim aparatom išče motive kot estet, umetnik in odprta človeška duša ter posname skoraj vse, kar nas obdaja, je lepo, zanimivo, nas razveseljuje ter nam je všeč. Pripravil in izdal je že dve knjigi in sicer leta 2007 Glej, kako lep je ta naš svet ter leta 2008 Gore in spomini ostajajo. Pred nami je njegova tretja knjiga z naslovom Od štajerskih goric do strme tržaške obale.
Dejansko gre za slikovno ter besedno predstavitev številnih krajev, njih lepot, zanimivosti, pa predstavitev Slovenske planinske poti, prve planinske vezne poti v Evropi, ki jo je pred več kot 60 leti v Sloveniji zasnoval mariborski rojak prof. Ivan Šumljak in nas iz Maribora pripelje do Ankarana. V knjigi pa najdemo še marsikaj drugega.
Atraktivna je že naslovna stran te knjige, saj, ko razvijemo podvihe platnic, se nam odpre pogled na panoramo naših Alp od Velike Planine do Triglava ter njunih vazalov. Kam vse me je listanje po tej knjigi vodilo, kaj vse sem spoznal! Ali sploh poznamo to svojo domovino? In me je vodila ta knjiga po avtorjevi življenjski poti naprej, seznanjala s številnimi osebami, njihovimi predstavami, razmišljanji in sporočili, kraji ali objekti, ki jih je na tej poti srečeval. Opisan življenjski potopis je bogato popestren z asociacijami in doživetji, ki so privedle do odprtja številnih razstav njegovih fotografij. In na kaj nas vse v svoji knjigi opozarja, ponuja v razmišljanje!
Fotografije Cirila Velkovrha so nastale z izostrenim občutkom za posnetje lepega ter zanimivega, z željo, da nam pokaže veliko tistega, za kar si v vsakdanu vzamemo mnogo premalo časa. Da bi se ustavili, občudovali ter prisluhnili nemim pripovedim narave, zaprli oči ter uživali. Avtor knjige nam k temu pomaga, prihaja nam naproti. Do danes je postavil preko 600 razstav in izdal 600 različnih razglednic s fotografijami naravne in kulturne dediščine. Njegove fotografije sledijo številnim vrhovom, predstavljajo planinske vezne ter spominske poti. Razstave je postavil v raznoterih okoljih kot n.pr. v mestih, podjetjih, župniščih, cerkvah, planinskih kočah, v bolnicah, domovih starejših občanov in še kje.
S prisrčnim in preprostim nastopom, a iskreno željo, ljudem omogočiti ogled oz. pokazati delček lepot naše domovine, je bil domala povsod lepo sprejet in mu je bilo omogočeno izvesti razstavo svojih fotografij. V številnih opisanih primerih se je potrdil star rek: »Lepa beseda lepo mesto najde«. Njegova ponudba je vzpodbudila k sodelovanju ob razstavi glasbenike, pevske zbore, nastope posameznikov ali skupin s kulturnimi in narodnimi programi itd. Z vsem tem so razstave Cirilovih fotografij dobile še dodatno vrednost ter širino, ki so se običajno spontano preoblikovale v druženje ljudi, ki občudujejo ter cenijo lepote slovenske narave, cenijo medsebojne odnose in vzpodbujajo domoljubje. In to je tisto, kar pomen in vrednost Cirilovih fotografij še dodatno ovrednoti. Če ne bi bil človek odprtega značaja, dobro misleč, ter poln energije, mu vse storjeno in ustvarjeno gotovo ne bi tako lepo uspelo. Ali se je čuditi, ko avtor knjige zatrjuje, da je imel veliko sreče v življenju, kar mu daje novo energijo ter zadovoljstvo.
Besedilo: Danilo Skerbinek, podpredsednik Zveze
planinskih organizacij alpskih dežel
Janez Bizjak
Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah
Pri nastanku publikacije z gornjim naslovom je poleg Janeza Bizjaka, do leta 2005 direktorja Triglavskega narodnega parka, sodelovalo še pet soavtorjev dr Jože Čar, Miran Bremšak, Pavel Jamnik, Pavel Medvešček in Jože Munih. Vsak zase in s skupnimi močmi so zahtevnega poskusa povezovanja indicev iz našega ljudskega izročila z nekaterimi tvarnimi ostalinami nam neznane kulture.
Zgodba o ljudeh, ki naj bi v dvatisočletnem obdobju pred 5.500 leti do 3.500 v Julijskih Alpah prestavljali ogromne skale in jih nizali v kroge, elipse, četrtkroge, v posebne ograjene prostore na prostem, v katerih so morda iskali, našli, doživljali in koristili darove zemeljske in kozmične energije. Nekateri indici kažejo, da so verjetno tudi redno opazovali poti sonca in lune v različnih letnih časih in sestavljali prve stalnice in spremenljivke današnjega koledarja. Morda so se tudi zdravili na kamnih, za katere so verjeli, da imajo čudežno zdravilno moč.
Skoraj 3.000 let trajajoče obdobje med mlajšo kameno in bronasto dobo naj bi bilo po mnenju piscev knjige, čas miru. Bil pa je čas duhovnega prerojenja in ustvarjalnega iskanja novega, boljšega, lepšega. Vse darove kultivirane in obdelane zemlje, vse kar imamo še danes za svojo prehrano, vse je dosežek neolitske poljedeljske in živinorejske kulturne revolucije. Edine prave, resnično revolucije v zgodovini človeštva.
Skromni ostanki kamnitih krogov v Sloveniji niso slučajne naravne tvorbe. Nekoč je nekdo dobro vedel kje, zakaj in kako s skalami iz okolice zgraditi okrogel prostor, kakršen je npr. krog pod Krnom. Malo verjetno je, da bi se pred 3.500 leti pod Krnom napenjali z nekaj tisoč ton težkimi monoliti samo zato, da bi ovcam zgradili ogrado. Se pa seveda tudi ob tem pojavlja dvom, tako kot pri vseh velikih stvareh, in krog pod Krnom je velika stvar. Ni pa edini. Tu je še krog pri Anhovem in še mnogo drugih. Nasploh sta krog in oval tipološka posebnost slovenske kulturne krajine. V takšnih krogih so gradišča, številne cerkve ... Knjiga je izšla v zbirki Kulturna dediščina Julijskih Alp, izdal in založil pa jo je Inštitut Alpe Bled, zanj Janez Bizjak.
Besedilo: Tomaž Štefe