Primorske novice – Tomo Šajn: Tumova koča, zgrajena pred 50 leti, je obsežno in natančno predstavljena v knjigi
Primorske novice, sobota, 8. januarja 2008 - ZGODBE
SLAVNIK ► Tumova koča je obsežno in natančno predstavljena v knjigi
Koča na vrhu istrskega Triglava
Tumova koča na 1028 metrov visokemu Slavniku, Triglavu slovenske Istre, je bila dograjena leta 1957. Ob lanski 50. obletnici otvoritve koče smo tudi na straneh Sobote Primorskih novic pripravili daljši zapis, Obalno planinsko društvo pa je pred koncem lanskega leta izdalo in predstavilo publikacijo, ki nosi naslov Tumova koča na Slavniku 1957-2007.
Knjigo na dobrih 80 straneh je izdalo Obalno planinsko društvo ob sodelovanju in vsestranski pomoči turističnega društva Slavnik iz Podgorja. Knjiga, bolje rečeno zbornik, je pravi mozaik krajših prispevkov izpod peres številnih avtorjev, ki so bili in so še tako ali drugače povezani s Slavnikom in njegovo kočo, brez katere si verjeino ne moremo več predstavljati tega lepega in izjemno dobro obiskanega hriba, ki kraljuje nad slovensko Istro ter se prek Brkinov in Krasa spogleduje z alpskimi mogotci, snežniškim masivom in prek čičkih vršacev z Učko.
"S knjižico bi predvsem radi iztrgali pozabi številne dogodke in posameznike, ki so kakorkoli povezani s Tumovo kočo. Vse od prve zamisli o koči, prvih korakov uresničevanja le-te, prvega gradbenega odbora, načrtovanja in načrtovalcev, prvih graditeljev. Vsaj bežno želimo prikazati vlogo ljudi izpod Slavnika, napore, vložene v vzdrževanje in obnavljanje, pa dograditve in posodobitve koče. Skratka vse, ki so karkoli naredili za kočo in pripomogli k temu, daje danes takšna, kot je."
Tako je v predgovoru zapisala glavna urednica dela in obenem avtorica vrste prispevkov Maruška Lenarčič, ki je skupaj s člani uredništva Tanjo Brstilo, Darkom Butinarjem in Valterjem Valenčičem (oblikovalec naslovnice s fotografijo Jake Jeraše) pritegnila k sodelovanju številne sodelavce. Že bežno listanje po knjigi, polni fotografij, fak-similov dokumentov in statističnih tabel, pokaže, da so člani uredništva v svoji nameri uspeli. Uspeli so poiskati Jožeta Breca, edinega še živečega člana gradbenega odbora izpred 50 in več let, avtorja projekta Tumove koče in nadzornika gradnje, ki je poleg svojih spominov prispeval v knjigi tudi projektantske skice koče.
V množici zanimivih prispevkov je vredno omeniti zlasti zapis o tem, da so imeli graditelji koče svoje izhodišče v Jelovicah, 700 metrov nad morjem ležeči čički vasi (danes na Hrvaškem), saj je bila cesta iz Hrpelj na Slavnik zgrajena šele leta 1958. Zvemo rudi, kot je zapisal Darko Butinar, da so leta 1989 častilci Slavnika ustanovili neformalno društvo Klub ljubiteljev Slavnika, si omislili žig in posebno vpisno knjigo v koči. V knjigr tudi preberemo, da se je v okviru Obalnega planinskega društva od leta 1981 do danes zvrstilo osem gospodarjev koče, od leta 1957 do danes pa kar 26 oskrbnikov oziroma njihovih družin. Med oskrbniki je v letin 1961/1962 vpisano planinsko društvo Železničar iz Ljubljane, vsi ostali, začenši z Jožetom Jakorhinom iz leta 1957, do Angelce Ban, ki kočo oskrbuje od leta 2004, pa imajo ime in priimek.
Nekateri oskrbniki so v knjigi zapisali ali povedali svoje spomine, za vse pa bi lahko dejali, da sta jim ostala Slavnik in Tumova koča v najlepšem spominu. Posebno poglavje nosi naslov Statistika obiska koče, ki jo je zbrala Patricija Morato Roje. Če se malo sprehodimo po tabeli, je treba zapisati, da je leta 1957 obiskalo kočo 868 planincev, 43 pa jin je prenočilo. Po istih podatkih je bilo največ obiskovalcev leta 1983, ko jih je bilo vpisanih kar 24.000. Več kot 20.000 obiskovalcev je zabeleženih še nekajkrat, nazadnje leta 1994. Najmanj so jih v koči našteli leta 1977, le 500. A ker se med poletnim dopustom v knigo ni moč vpisati, domneva pa se, da se vsaj tretjina obiskovalcev svojega obiska Slavnika ne zabeleži, ti statistični podatki gotovo ne kažejo prave podobe obiska, obljudenosti Tumove koče. Podatkov in zanimivosti je torej v knjigi toliko, da bo vsak ljubitelj Slavnika rad posegel po njej. Na voljo je na sedežu Obalnega planinskega društva v Kopru in v knjigarni Libris.
TOMO ŠAJN