Janez Pikon: VVencu gora nad Soriško planino pripada nižji in razgledni vrh, kamor je v južno pobočje bila že v preteklosti zgrajena dokaj velika vojaška kasarna.
Na širokem sedlu, kjer se stikata bohinjski in selški svet, se razprostirajo sončni pašniki Soriške planine (1307 m). Priljubljeni planinski in smučarski raj z razglednimi vrhovi, ki v polkrogu obdajajo planino, kažejo v severnemu pobočju bolj blago lice, tako vrh Kor imenujejo domačini iz vasi Sorica, ki se z grebenom združi z in ob Možicu. Pobočje in vrh Dresel (1597 m) najprej sledimo vzdolž slemena in zahodno do še prav dobro ohranjene kasarne na južnem pobočju vrha Kor (1582 m), severno nad kasarno ob zložni dolinici Lajte in zahodno nad Soriško planino. Na slemenu tik nad bivšo kasarno in manjšim sedlom nas smerokaz usmeri proti znanemu Možicu. Zložen sestop pripelje do razpotja, kjer zahodno steza vodi v smeri Črne prsti (1844 m).
Severno se nad razglednimi pobočji dviga še nekaj vzpetin, z najvišjim Možicem (1602 m), to označuje litoželezni bunker. Možic in bunker na vrhu sta svojevrstna zanimivost. Z močno svetilko si je mogoče ogledati tudi številne podzemne labirinte, vojaško - strateških interesov, nekoč italijanskih oblastnikov Primorske.
Ti ostanki dajejo Možicu nekako turoben pečat, ki pa zbledi, ko se predamo sproščujočemu razgledu na veličastno gorsko okolico. Tako manj poznani Kor, kot slavni Možic sta najlepši razgledišči v omenjenem grebenu.
Z litoželezne kupole na Možicu pa je mogoče ob ugodnih vremenskih razmerah opazovati tako bohinjsko kot blejsko jezero, vendar Možic ni edini vrh, odkoder sta vidna oba jezera.
Janez Pikon