Večer, Koroška - Andreja Čibron Kodrin: ... razstava v Kulturnem centru Ravne
Ob 85-letnici organiziranega alpinizma na Koroškem so v Koroškem pokrajinskem muzeju pripravili pregledno potujočo razstavo, gostovala bo v več koroških krajih in prihodnje leto tudi v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani
Med prvimi alpinističnimi odseki (AO) v Sloveniji, delujočimi večinoma le v večjih mestih, je bil tudi AO Prevalje, ustanovljen leta 1937. V naslednjih letih se je organizirana alpinistična dejavnost razširila v vseh krajih Mežiške doline, v drugi polovici 20. stoletja pa tudi v Mislinjski in Dravski dolini. Zdaj na Koroškem delujejo štirje alpinistični klubi (AK), koroški alpinizem pa se ponaša z dolgoletno in uspešno tradicijo ter izstopajočimi člani, ki so se s svojimi dosežki zapisali ne le v slovenski in evropski, temveč tudi v svetovni alpinizem.
Ob 85-letnici organiziranega alpinizma na Koroškem so v Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM), Muzeju Ravne na Koroškem, pripravili pregledno razstavo Korošci plezajo, pri čemer so se omejili na plezanje v naravni steni.
"Na začetku na kratko o zgodovini alpinizma v Evropi, Sloveniji in na Koroškem. Nikakor ne moremo mimo žensk v alpinizmu, koroške alpinistke so bile dejavne in posameznice so dosegle in še dosegajo zavidljive plezalne rezultate. Pomembno je izobraževanje alpinistov, saj je dejavnost dokaj rizična in le skozi šolanje se lahko zagotovi maksimalna varnost. 
85 let alpinizma je razdeljenega na več časovnih obdobij in pri vsakem je izpostavljeno, kar je bilo za to obdobje najbolj značilno. Posamezniki in dosežki ter razvoj odsekov skozi čas. Časovnica, ki poteka na obeh stenah, pa je poskus prikaza te bogate dejavnosti. Ločila sem plezanje v slovenskih in evropskih gorah ter odprave v tuja gorstva oziroma izven Evrope," je o vsebini razstave ob odprtju v Kulturnem centru Ravne povedala njena avtorica, kustodinja Andreja Šipek. Postavitev je pripravila v sodelovanju s projektno skupino, ki so jo sestavljali: Katarina Radovič in Andrej Jež (oba AK Črna), Andrej Gradišnik, Stanko Mihev in
Franc Pušnik (vsi AK Ravne), Sašo Prosenjak (AK Slovenj Gradec) ter Janez Semlak (Plezalni klub Martinček iz Radelj).
Zakaj oziroma čemu alpinisti svoj denar, čas, energijo, sanje namenjajo, po Terrayu, za osvajanje nekoristnega sveta, zakaj so se pripravljeni za osvojitev visokega vrha, strme stene izpostaviti naporom in včasih tudi slabemu vremenu, viharju, mrazu, nevarnostim, se je vprašal Andrej Gradišnik, ki je množico obiskovalcev nagovoril v imenu alpinistov.
In pojasnil: "Ne vem, verjetno je odgovor skrit v vrednotah posameznika. Že od nekdaj so posamezniki želeli osvajati ali raziskovati še neraziskovana območja, dežele, gore in pa zlasti preizkušati svoje meje, premikati meje mogočega višje. In pa predvsem, to so ljudje, ki so nematerialne vrednote postavljali pred materialne in so verjeli, da je to pravzaprav največje bogastvo v življenju."
Da alpinizem ni le šport, temveč je način življenja, pravzaprav že subkultura, pa je poudaril ravenski župan Tomaž Rožen ter izrekel poklon koroškim alpinistom in njihovim dosežkom.
Razstava je oblikovana tako, da bo lahko potovala po koroških občinah in povezovala ter dosegla veliko ljudi, je dodal direktor KPM Tadej Pungartnik. Do konca maja bo razstava na ogled v Kulturnem centru Ravne, nato se seli v druge kraje, najprej v Mežico.
Leta 2023 bo na ogled v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in nato pri Planinski zvezi Slovenije.