Med Grintovci: Razpok na ledeniku ni in tudi krajna poč je mestoma lahko prehodna
Ledenik pod Skuto
Tudi iz bližnje Avstrije, skozi prostorno, ravno in idilično dolino Belsko Kočno, ki jo obdajajo skalni vrhovi Matkove kope, Krničke gore, Mrzle gore, Velike Babe, Golega vrha , …gremo lahko proti Jenkovi planini, Savinjskemu in Jezerskemu sedlu. V izogib gneči, ki prevladuje na naših poteh z Okrešlja ali Ledin tukaj srečaš samo nekaj ljudi. Nekaj je tudi takšnih, ki si za izlet iz dostopne vodniške literature ogledajo smer in opis vzpona ter po brezpotju krenejo na Krnički vrh.
Z Jezerskega sedla lahko kreneš preko melišč naprej do snežišč pod greben Rinka - Skuta. Oznake, ki jih puščajo opazovalci ledenika so seveda že precej visoko v skalah nad snežiščem. Razpok na ledeniku ni in tudi krajna poč je mestoma lahko prehodna. Koliko je bilo ledu pred skoraj stotimi leti pa si lahko ogledamo v poročilu objavljenem v Planinskem vestniku (leto 1913, stran 170), ki ga je napisal Jože (Josip) Kunaver ob nesreči Janka Petriča – Žana 27. julija 1913. Ali pa v knjigi Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Franceta Malešiča (PZS 2002, strani 94 -98).
Razpoke so bile takrat globoke 10 do 15 metrov, led je bil gladek in precej strm. >>>
Ugotavljati, kdo je za taljenje in zmanjševanje ledenikov odgovoren, ali je to samo cikličen pojav velja seveda prepustiti strokovnjakom. Sami pa lahko dogajanje spremljamo in morda tudi kaj naredimo za svojo vest, vsak na svoj način. Morda bo s tem tudi k nam bolj prodrlo sporočilo: manj energije iz fosilnih virov pomeni manj smoga in ogljikovega dioksida, manj vremenskih sprememb, manj lakote, bolezni in trpljenja.
Boris Štupar
25. junija 2007