Gea, Nada Praprotnik: Lahko bi rekli, da je nekoliko po pomoti po naravoslovcu
Balthasarju Hacquetu dobila ime novoodkrita vrsta iz rodu ušivec (Pediculoris), ki jo je kranjski botanik Žiga Graf leta 1833 našel na botanično sloviti Črni prsti v Julijskih Alpah in jo naslednje leto tudi opisal.
Žiga Graf (1801-1839) je bil ljubljanski lekarnar in doktor kemije. Objavil je več prispevkov o kranjskem (slovenskem) rastlinstvu. Med drugimi je pisal tudi o flori Ljubljane in Šmarne gore, zbral pa je obširen herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni
muzej Slovenije.
Začetek naše zgodbe sega v leto 1784, ko je Hacquet pisal o »postavnem ušivcu«, ki ga je videl na Javorniku nad Cerkniškim jezerom. Ker je Graf poznal ta prispevek, je bil prepričan, da je na Črni prsti našel rastlino, o kateri je pisal že znameniti Hacquet; zato jo je njemu v spomin imenoval Hacquetov ušivec (Pedicularis hacquetii). Kasneje se je izkazalo, da je na Javorniku Hacquet videl kasneje opisani bosanski ušivec (Pedicularis hoermanniana).
Hacquetov ušivec spada v družino črnobinovke (Scrophulariaceae). Visok je 30
do 120 cm, bledo rumeni cvetovi pa so v klasastih socvetjih. Čaša je nacepljena in zgornja ustna venca je čeladasta, prisekana in nima zobcev.
S koreninami se pritrjajo na korenine svojih sosed in jim jemljejo vodo z raztopljenimi mineralnimi snovmi.
V Sloveniji raste na gorskih traviščih in poraslih meliščih v Julijskih Alpah, pojavljanje v Karavankah pa je vprašljivo, saj tam v glavnem raste zelo podobni bosanski ušivec. Splošno pa je razširjen v jug vzhodnih Alpah, v Karpatih in osrednji Apeninih.
Tone Wraber je v delu Luke Pintarja Rože na Slovenskem zapisal: »Kako imenitna rastlina je Hacquetov ušivec in kako neimenitno ime ima! Pri tem imamo seveda v mislih ime rodu, kajti vrstni pridevek spominja na zelo spoštovanega Balthasarja Hacqueta.«