Franci Horvat: ... nad Vršičem
Nad Kranjsko Goro je preduh, ki ga je narava sama napravila skozi skale snežnika tako prikladno, da moreš peš skozi hrib, le ponekod je treba lesti po vseh štirih. Pridobiš pa s tem veliko, če greš v Bovec, ker bi sicer moral hoditi mnogo milj naokrog.
Povzeto po knjigi Janeza Vajkarda Valvasorja »Slava vojvodine Kranjske«.
Valvasor ni imel v mislih samo znamenitega Prisojnikovega (Prednjega) okna, ki se ga vidi iz vršiške ceste, temveč pomen prelaza. Omeniti je potrebno, da v njegovih časih je čez prelaz peljala skromna tovorna pot, za časa prve svetovne vojne pa so strateški načrti avstrijske vojske terjali pravo cesto. Zgradili so jo zvečine ruski ujetniki in pri tem doživljali nepopisno trpljenje. Mnogi med njimi so končali pod snežnimi plazovi, na kar nas opozarja znamenita Ruska kapelica. Po izgradnji ceste je imel Vršič nekaj časa vlogo mejnega prehoda, danes pa velja za najvišji in edini visokogorski cestni prelaz v Sloveniji (1611 m). Kot zanimivost naj omenimo, da se je prelaz nekoč imenoval Na močilu, Vršič pa je bila le kota 1737 m nad Tičarjevim domom (1620 m). Poleg omenjenega doma, so na Vršiču naslednje planinske postojanke, kot so: Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m), Erjavčeva koča (1525 m) in Poštarski dom(1688 m). Iz omenjenih koč, vodijo številne planinske poti, med najbolj obiskane sodi pot na Slemenovo špico (1909 m) in pot na Malo Mojstrovko (2332 m). Mogoče še kakšna beseda o Mojstrovkah, poleg že omenjene Male, ji družbo delata Velika (2366 m) in Zadnja (2354 m). Omenjene gore, ki tvorijo dolg greben, bi lahko poimenovali pogorje, ki se nahaja med dolinama Trente in Planice. Na jugu so sicer strma pobočja topla, s soncem obsijana, na sever pa se v Planico spuščajo prepadne stene, kjer ni markiranih poti in so namenjene le alpinistom. Mala Mojstrovka je sicer najnižja izmed Mojstrovk, toda najbolje obiskana poleti in pozimi. Nanjo vodita kar dve markirani poti, Hanzova pot je zahtevna in ni za vrtoglave, še posebno ne, v zimskem času. Pravo nasprotje so južna pobočja, preko katerih pelje razmeroma lahka in kratka nezahtevna pot, dolga le dobrih sedemsto višinskih metrov. Povsem nekaj drugega pa je naša gora v zimskem času, ko se odene v snežni plašč. Od planincev se pričakuje, da so vešči uporabljati dereze in cepin, za kar so na vrhu Male Mojstrovke bogato poplačani, s čudovito zimsko idilo. Pozabiti ne smemo na turne smučarje, ki prav tako radi vijugajo po južnih pobočjih Mojstrovk, če le ni prevelika nevarnost snežnih plazov.
Za konec morda omemba znamenitosti Vršiča, poleg že zgoraj omenjenega Prednjega okna (visoko okoli 80 m in široko okoli 40 m) v Prisojniku, je zanimivo tudi Zadnje okno, ki je nekoliko manjše. Če smo v pravem času in na pravem mestu, nam lahko uspe videti kako posije sonce čez Prednje okno. Druga zanimivost severnega ostenja Prisojnika je Ajdovska deklica, ki jo lahko občudujemo čez vso leto, le če ni megle.
Franci Horvat
Dostop: Iz Ljubljane se peljemo za Jesenice oziroma Kranjsko Goro, kjer zavijemo levo za Vršič. Če je cesta prevozna, lahko parkiramo pod Tičarjevim domom. Iz vrha prelaza, se usmerimo po markirani poti proti sedlu v Grebencu. Tu zavijemo desno in sledimo razgledni poti skoraj ves čas po grebenu vse do vrha Male Mojstrovke.