Savinjske novice: Plezalni maraton na Iglo - Samo Supin na vrh 175-krat v enem dnevu. / S selitvijo v Mozirje gorski reševalci še bolj učinkoviti
Plezalni maraton na Iglo
Samo Supin na vrh 175-krat v enem dnevu
Samo Supin iz Luč se je prvega avgusta lotil nenavadnega podviga. Odločil se je namreč, da bo 24 ur plezal na Iglo. Alpinist, ki je svojo plezalno kariero pričel pred skoraj tremi desetletji in v tem času osvojil več kot 1.500 smeri, od tega kar 70 prvenstvenih, je 35 metrov višine s srednjo težavnostno stopnjo uspel preplezati 175-krat Pri tem mu je ponoči pomagal Franci Strmčnik, ki mu je osvetljeval steno.
Ob zaključku Samo Supin ni bil vidno utrujen, le zaspan. Plezanje po isti smeri je bilo precej monotono, zato je terjalo veliko zbranosti, da ne bi prišlo do napake. Na vprašanje, če bi podvig ponovil, je Supin odgovoril, da jutri ravno ne, v bližnji prihodnosti pa morda.
Marija Šukalo
S selitvijo v Mozirje gorski reševalci še boli učinkoviti
Leta 2011 bo minilo osemdeset let od ustanovitve reševalnega odseka pri Savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva v Celju. Istočasno so bili ustanovljeni še reševalni oddelki v Lučah, Solčavi in Logarski dolini. Celjsko gorsko reševalno službo (GRS) je do pred nekaj leti delovalo pod okriljem Planinske zveze Slovenije, sedaj pa je organizirana kot društvo in je povezana v Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Kot je povedal član GRS Celje Janez Marolt iz Mozirja, njihovo društvo deluje na območju celotne Savinjske regije. Reševanja ne izvajajo samo v visokogorju, ampak so vse pogosteje aktivirani tudi za reševanje na težje dostopnih mestih v urbanem okolju.
V lanskem letu so izvedli 18 reševalnih akcij, od tega 14 reševalnih in štiri iskalne. Za reševanje so porabili 462 ur, za iskanje pa 68 ur. V omenjenih akcijah je bilo 20 ponesrečenih in pet mrtvih.
Kljub temu, do gorski reševalci delujejo prostovoljno, za svojo dejavnost potrebujejo ustrezne tehnične pogoje in finančna sredstva. V letošnjem letu načrtujejo izgradnjo lastnih društvenih prostorov v Mozirju pri nogometnem igrišču, kjer bo garaža za reševalni avtomobil in skladišče opreme. S selitvijo iz Celja v Mozirje bodo bližje glavnemu območju reševanja, to so Kamniško- Savinjske Alpe, kar pomeni krajši dostopni čas in več možnosti za ponesrečence, da bodo pravočasno najdeni in oskrbljeni.
»S prošnjo za finančna sredstva smo se obrnili na občine oziroma župane in računamo na njihov posluh za našo družbeno koristno dejavnost, « je še povedal Janez Marolt, ki je kot letalec reševalec usposobljen tudi za reševanje s helikopterjem. V poletnem času je pogosto dežurni reševalec na letališču na Brniku. GRS Celje ima iz Zgornje Savinjske doline poleg Marolta, ki je član nadzornega odbora, še nekaj članov. To so Aleš Kovač iz Ljubije, ki je namestnik načelnika in inštruktor GRS, Metod Sem iz Mozirja, ki je tajnik, Matej Zaluberšek iz Mozirja, ki je predsednik nadzornega odbora, in Matej Špeh s Pobrežij, ki je vodnik lavinskega psa. V Zgornji Savinjski dolini so tudi trije pripravniki za gorske reševalce, in sicer Luka Ajnik iz Luč, ki je načelnik alpinističnega kluba Rinka, v katerem so sedaj povezani vsi zgornjesavinjski alpinisti, Lovro Vršnik iz Robanovega kota in Matjaž Dušič iz Nazarij.
Po besedah Janeza Marolta GRS Celje zelo dobro sodeluje z jamarskimi reševalci in prostovoljnimi gasilskimi društvi v regiji, z novimi prostori v Mozirju pa bodo lahko svojo dejavnost še bolje organizirali. Za redne sestanke in izobraževanja jim je mozirski župan Ivo Suhoveršnik že zagotovil možnost uporabe sejne sobe v upravnem centru.
Franci Kotnik