Iz časa/Jutro (1922): ... Na njeno inicijativo se je zgradila lepa »Česká chata« pod Grintovcem. + Dopolnilo
Dne 5. decembra je v Pragi na Smihovu umrla gospodična Marija Chodounská, hčerka znanega prijatelja Slovencev, univ. prof. dr. Karla Chodounskega. Širši javnosti je to ime manj znano, tem bolj pa je znano starejšim našim dijaškim generacijam, ki so študirale v Pragi, in pa našim turistom.
Kakor njen oče, je bila tudi gospodična Chodounská iskrena prijateljica Slovencev, zanimala se je kakor on za naše kulturne in politične težnje in se veselila vsakega našega napredka in uspeha. Hiša Chodounskih je bila odprta vsakemu slovenskemu dijaku, marsikateri slovenski študent je bil pri prof. Chodounskem stalen gost. Vsako večjo slovensko prireditev v Pragi sta prejšnja leta obiskala gotovo tudi prof. Chodounsky in njegova hčerka.
Iskreno je vzljubila gdč. Chodounská naše gore. Leto za letom je s svojim očetom prihajala k nam v znano češko letoviško kolonijo na Jezerskem, odkoder je delala izlete; bila je navdušena in verzirana turistinja in se ni strašila niti najtežjih tur. Govorila je dobro slovensko in je porabljala svoje bivanje med nami prav vztrajno tudi za to, da je širila med našim narodom v nacionalno ogroženih krajih na Koroškem narodno zavest. Na njeno inicijativo se je zgradila lepa »Česká chata« pod Grintovcem.
Gospodična Chodounská je bila tudi ugledna češka slikarka - pokrajinarica.
Motive za svoje slike si je izbirala najrajši v naših Alpah. V Pragi je priredila dve razstavi svojih slik, prvo že pred kakimi 15 leti, drugo med vojno. Z obema si je priborila priznanje kot resna umetnica.
Zdaj je ni več. Težko je verjeti žalostnemu naznanilu, ki so ga prinesli češki listi. Kdor je poznal ljubeznjivo, za vse dobro in lepo navdušeno gospodično, jo bo ohranil v trajnem prijaznem spominu. Težko prizadetemu prof. Chodounskemu, ki je ostal na stara leta čisto sam na sveti, pa bodi izrečeno najiskrenejše sožalje.
V. M. Z.
Jutro, 14. december 1922
Dopolnilo
Marie Chodunska se je rodila 19. 8. 1871 in umrla 5. 12. 1922. Slikarstvo je
študirala pri Karlu Liebscherju in Ferdinandu Engelmúllerju in se razvila v
odlično krajinarko. Slikala je predvsem olja, veliko tudi Alpe.
Marjeta Keršič Svetel
V knjigi Jezersko, ki sta jo napisala Rudolf Andrejka in Igo Muri, založil pa generalni komisariat za tujski promet v Ljubljani leta 1921, je v Sklepu na strani 45 naslednje:
Naša turneja po jezerskih gorah je končana. Dva vseučiliška profesorja sta si poleg drugih zlasti pridobila zasluge za njih razkritje. Dr. J. Frischauf in Čeh dr. Karl Chodounsky. Kdo se ne spominja s simpatijo tega častitljivega moža, kdor ga je imel priliko spoznati? Vsako leto je prihajal s svojo hčerko Marijo na Jezersko, slika njegovega prezgodaj umrlega sina dr. Chodounskega mlajšega (Karla, ki je umrl leta 1900) visi v Češki koči. In četudi že precej prileten, je dr. Chodounsky hodil še vsako leto na visoke gore. Sneg je že pobelil njegovo glavo, a telo velikega ljubitelja naših planin je ostalo še krepko in čilo. In kako prijazen, kako dober je bil proti domačim prebivalcem! Kdo ne pozna doktorja »Kudomskega«, kakor ga imenujejo po svoje? Kolikim je že brezplačno delil zdravniško pomoč! Za tolmača je bila navadno gospodična Choudomska (tu se je tudi avtorjema knjige priimek zasukal po svoje, ta posebnost pa se je ohranila celo do današnjih dni; op. France Malešič), ki dobro govori slovensko. Izmed Čehov edino dr. Franta tako dobro obvlada slovensko.
Delo, ki so ga bratje Čehi započeli, je rodilo bogate sadove. Jezersko je po njih zaslovelo daleč po svetu, in na domačinih je, da zidajo naprej, na trdnih temeljih, ki so jih ustanovili Čehi.
V svoji odlični razpravi Čehi in naše planine je dr. Vladimir Murko v Planinskem vestniku 1953 (št. 9, stran 501-513, št. 10, stran 595-600 in št. 11, stran 652-658) zapisal na strani 596:
Ob svoji desetletnici je izdala ČP (Češka podružnica SPD) l. 1907 knjigo Ze slovanských hor, ki naj bi pod uredništvom dr. Frante, dr. Dvorskega in dr. Růžičke »dostojno predstavila težnje in uspehe češkega dela v slovanskih gorah«. Vsebuje članke dr. Frante: Uvodna beseda, dr. Čermáka: Huda polica, dr. Dvorskega: Gorski pasovi Črne gore (torej prvi članek o izvenslovenskih gorah v Jugoslaviji), dr. Chodounský: Gorski šport in zdravje, dr. Laxa: Mangrtska skupina; Nomenklatura, dr. Prachenský: Češka koča v Savinjskih planinah, in dr. V. Ružičke: Spomini na Kanin. Knjiga vsebuje 27 ilustracij, med njimi 4 večbarvne reprodukcije slik Marie Chodounske, ki je tudi sicer s svojimi slikami na razstavah budila med Čehi zanimanje za slovenske gore; reprodukcijo slike Češke koče slikarja O. Bubenička in fotografije dr. Růžičke iz Zajzere.
France Malešič