Delo, 24.07.04., Iz naših krajev - Tatjana Lotrič: Planinci namenjajo premalo pozornosti zaščitnim čeladam - Hoja po brezpotjih in adrenalinski športi povzročajo čedalje več nesreč
Varnost v gorah
Med gorniki še ni prave kulture
Planinci namenjajo premalo pozornosti zaščitnim čeladam - Hoja po brezpotjih in adrenalinski športi povzročajo čedalje več nesreč
Radovljica - Letos je Gorska reševalna služba Slovenije (GRS) izvedla že več kot 130 intervencij, številka pa vsak dan narašča, prav tako pa se iz dneva v dan povečuje število nesreč s smrtnim izidom. Med vzroki za nesreče izstopa čedalje večja priljubljenost adrenalinskih športov, veliko pa k nevarnosti pripomore tudi narava sama, saj je nedavni potres v hribih dodobra razrahljal teren in povzročil veliko krušljivost in možnost plazov, opozarja Toni Smolej, načelnik GZS. Poleg krušljivosti povzroča gornikom težave tudi sneg, ki poleti zaradi strjenosti zahteva zelo dobro opremljenega in izkušenega gornika.
Ob lepih dnevih se odpravi v gore precej pohodnikov, zato je tudi nesreč v poletnih mesecih največ. Na teden se v tako poletni sezoni v povprečju zgodi 10 gorskih nesreč, najbolj pa je izstopal teden, ko je bil v potres, saj se jih je takrat pripetilo 15. Nemalokrat se zgodi, da do nesreče pride, kot meni načelnik Toni Smolej, ker so gorniki neprimerno opremljeni, manjka jim kondicije, na hrbtu nosijo pretežke nahrbtnike, in ko pridejo do zahtevnejšega terena, se hitro zgodi, da nanj niso pripravljeni in zdrsnejo. "Med nesrečami so zdrsi še vedno na prvem mestu, skrb zbujajoče pa je zlasti to, da je vse več poškodb glave, saj je uporaba zaščitne čelade še premalo razširjena. Njena uporaba sicer ni obvezna, je pa zelo priporočljiva," doda Smolej in poudari, da sicer nihče ne more planincu narekovati, da bi jo nosil, vendar "je obvezna, če je gornik discipliniran do sebe, če spoštuje svojo glavo in življenje. Gre bolj za kulturo, ki so jo v razvitejših alpskih državah že osvojili, pri nas pa se sicer že precej premika, vendar glede na množičnost obiskovalcev gora še vedno prepočasi." O poškodbah glave, ki so posledica padajočega kamenja, Toni Smolej sploh ne želi govoriti, ker so zelo hude, izpostavi pa, da je vsako leto okoli 20 primerov, pri katerih bi bilo zagotovo bolje, če bi ponesrečenci nosili čelado, marsikdo pa bi tudi ne izgubil življenja.
Med 17 reševalnimi postajami z največ dela Smolej izpostavi tolminsko, saj je ta imela do zdaj že 23 ponesrečenih padalcev. Vsak dan je tam v zraku okoli 200 padalcev, ki zaradi neurejene zakonodaje (uradna vzletišča in pristajališča niso predpisana) vzletajo in pristajajo, kjer se jim zljubi, kar seveda poveča število nesreč. Poleg tolminske reševalne postaje ima precej dela zaradi raftinga tudi bovška, saj je rafting dokaj nevaren šport zlasti za tujce, ki terena ne poznajo, hkrati pa tudi ne najamejo vodnika. "Če bi ga imeli, bi bilo nesreč bistveno manj," je prepričan Smolej. Število nesreč bi se lahko precej zmanjšalo tudi zaradi nepripravljenosti. "Velika malomarnost je, da mora GRS posredovati, ko gornik zaide ali ne pozna terena. Take akcije so povsem nesprejemljive, vendar jih je iz leta v leto več," pripoveduje sogovornik in razloge za povečanje njihovega števila išče v zanimivosti brezpotja zaradi siceršnje gneče na označenih poteh. Poleg poškodb ob padcih in zdrsih ter poškodbah glave so zelo pogoste tudi bolezni, saj lahko med hojo srčne bolnike preseneti tudi infarkt.
Plačevanje reševalnega dela
Ko reševalci končajo reševalno akcijo, zdravnik napiše napotnico za helikopter, podobno kot za reševalni avto. Stroški se potem pokrijejo prek zavoda za zdravstveno zavarovanje. Reševalci dobijo sredstva od Republiške uprave za zaščito in reševanje za reševalno delo, kar pa je minimalni strošek. Reševalec za samo reševanje ni plačan, povrnjene dobi le stroške kilometrine, če gre s svojim avtom, in povrnjene stroške službe, vendar so podjetja zelo prijazna in sama pokrijejo stroške delavca. Smolej na vprašanje o plačilu oskrbe za tujce, ki so bili letos udeleženi v 20 odstotkih nesreč, odgovarja, da ne velja, da bi davkoplačevalci zanje plačevali, saj so tujci v svoji državi praviloma zavarovani in stroške pokrije njihova zavarovalnica. Edino malomarneži plačajo račun sami, ko je to zapisano v 128. členu zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Člen pravi, da mora (fizična ali prava) oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost ali nesrečo, pokriti stroške intervencije, plačati odškodnino in stroške sanacije. Aleš Zupanc z Republiške uprave za zaščito in reševanje pravi, da na podlagi tega zakonskega določila GRS lahko vloži zahtevo, da se vsi stroški vrnejo. Taki primeri so bili med letoma 1996 in 2001 štirje in le v tem primeru je zadeva še na sodišču. Od leta 2001 pa takih zahtev ni bilo.
| Gorska reševalna služba Slovenije ima 17 reševalnih postaj, kjer dela 430 reševalcev. Ponesrečencem pomaga 17 zdravnikov ter 13 zdravnikov za helikoptersko reševanje, 45 reševalcev letalcev, 70 inštruktorjev, 30 vodnikov lavinskih psov, imajo pa tudi minerje, izpitne komisije za izobraževanje in še koga. |
Načelnik Toni Smolej z GRS posebej poudarja, da se z vsemi reševalci trudijo obdržati kakovost reševanja, saj je to pomeni tudi pravo reševanje. Le pravilno izobražen in opremljen reševalec lahko pomaga, čeprav se tudi zgodi, da najboljši lahko izgubi življenje. "V zadnjih sedmih letih smo izgubili sedem reševalcev na reševalnem delu ali pri izobraževanju. Moram reči, da je to krvavo plačano delo, zato vedno glasno povemo državi, da GRS opravlja nadstandardno storitev, saj reševalec lahko izgubi življenje," pribije Smolej. Med letošnjimi in tudi med najzahtevnejšimi akcijami v zadnjih 40 letih sodi tista pozimi v Špiku, ko so reševalci ob močnem vetru in temperaturah ob minus 25 stopinjah reševali dva alpinista, od katerih si je eden zlomil gleženj. Smolej zelo zadovoljen pove, da jim je ob nevarnih in težkih pogojih ter s helikopterjem uspelo delo dobro in hitro opraviti.
Tatjana Lotrič
Manjkata dva diagrama pod naslovom »Pregled gorskih nesreč«:
po dejavnostih v letu 2004 in
10 najpogostejših vzrokov, ki sta pri nas v objavi
Delovanje GRSS