Nedeljski, Prosti čas - Franci Horvat: Hochkönig je najvišji vrh Berchtesgadenskih Alp in z njim so povezane legende
»Pred mnogimi stoletji so se razprostirale visoko nad dolinami Blünbach, Mühlbach, Dienten in Urslau lepe planine. Na njih se je paslo mnogo čred. Krave so lepo pozvanjale, pastirji so vriskali, planšarice pa jodlale. Godilo se jim je dobro, celo predobro. Mleka in surovega masla so imeli v izobilju, vendar jim je bilo to v pogubo, kajti sreča naredi človeka prevzetnega. V svoji prešernosti so fantje balinali s kroglami iz surovega masla, dekleta pa so se v mleku umivala. Bog in vrag sta nekaj časa mirno gledala to početje, potem pa sta oba posegla vmes. Bog je vse pašnike s pastirji in planšaricami vred zasul z večnim snegom, vrag pa je odnesel najbolj samopašno planšarico, ki se je kopala celo v smetani, proti peklu. Ker mu je na robu planine zaustavila pot visoka stena, jo je kar predrl in drvel s svojo nesrečno deklino v globino. Ko si jo je med potjo natančneje ogledal, je opazil, da je dekle lepo in zapeljivo. Začelo ga je skrbeti, da bi mu ne naredilo v njegovem podzemeljskem kraljestvu med peklenščki kakih zmedo V tem strahu se je urno obrnil nazaj, od koder je prišel. Bil pa je že toliko zmešan, da je izgubil luknjo, ki jo je prej naredil. Treščil je poleg nje v steno, si izkopal še eno luknjo in vrgel svojo lepo ujetnico med planšarice v sneg, kjer je žalostno zmrznila. Tisti luknji imenujejo še dandanes Teufelslöcher - Vražji luknji.«
Povzetek je iz knjige Janka Mlakarja Iz mojega nahrbtnika.
Hochkönig (2941 metrov) je najvišji vrh Berchtesgadenskih Alp, čeprav je z njihovo glavnino povezan le s škrbino Torscharte (2246 metrov) in je pravzaprav samostojno gorstvo. Kraljestvo Hochköniga leži v celoti na avstrijskem ozemlju, medtem ko je večina Berchtesgadenskih Alp v Nemčiji. Prostrana gora je prepadna na južno stran s strmimi in globokimi stenami, proti severu pa je veliko bolj položna. Pod vršnim robom se na severni strani razteza manjši ledenik Übergossene Alm, ki se zaradi močnega segrevanja ozračja hitro manjša. Na vzhodnem delu pogorja je nažagan greben Mandlwand; njegova južna stena pogosto privabi vrhunske plezalce.
Prvi pristop na Hochkönig so domnevno opravili domači lovci oziroma pastirji, torej prej kot salzburški alpinist P. C. Thurwieser leta 1826, ko je zapičil svojo palico na njegovo teme.
Zaradi svoje prostranosti je na gori veliko označenih poti in planinskih koč, od katerih je najzanimivejša Matrashause, ki na njegovem vrhu stoji že od leta 1898. Normalen pristop na Hochkönig je tehnično dokaj nezahteven, vendar dolg in s tem tudi naporen.
Precej bolj razgiban pristop je skozi že prej omenjeni Vražji luknji. Prava poslastica pa je osvojiti »Visokega kralja« po znani ferati Königsjodler. Sodi med zelo zahtevne plezalne - zavarovane poti in se uvršča med najtežje v Avstriji. Adrenalinska pot je speljana čez Teufelshörner - Vražje rogove. Smer poteka v čvrsti skali, kjer so odlična varovala, ki pohodnike varujejo, ko telovadijo visoko nad prepadi. Omeniti velja, da je ferata namenjena, zaradi svoje dolžine in težavnosti, samo izkušenim in kondicijsko odlično pripravljenim gornikom. Po dežju ali sneženju je vzpon po tej smeri bolje preložiti. Vražji rogovi vam bodo postregli kar z osmimi stolpi, nekateri so med seboj povezani z žičnimi mostovi. Med najspektakularnejše sodi Seilbrüke, ko se je potrebno zapeljati (prečiti) po žični vrvi skoraj dvajset metrov. Tisti, ki jim ni do takšne vožnje, se lahko spustijo po zavarovani poti v škrbino in po drugem stolpu splezajo navzgor. Kot zanimivost je potrebno omeniti, da imajo vsa težja mesta svoja imena, kot so Flying Fox, Salleriss, Teufelshörn, Briicknergrat, Dienter Schneid, Boch-Promenad. Na dobri polovici lahko zapustimo ferato s prečenjem na desno v krnico Birkar, kjer pelje na vrh označena pot na Hochkonig. Königsjodler se lahko primerja z nam veliko bolj znano ferato na Cjajnik, vendar je precej daljša, zato so naši užitki (upam, da ne muke) dolgotrajnejši.
Franci Horvat