Boštjan Virc: Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.230 m
Včasih je predstavljala pomladna turna smuka imeniten vrhunec sezone, kjer se potem človek važi tja do začetka junija s faco rakuna (zagorelost z odtisom sončnih očal). A ti časi so očitno mimo, saj so gore (in objave na Snežaku) opustele v trenutku, ko letos ni bilo več možno prismučati do avta.
Snega je v hribih še veliko, smučarjev pa ne. V Medvedjem dolu (Bärental) se pripelje z avtom do gornjega parkirišča, kjer se tudi začnejo prve krpe snega. V celotnem amfiteatru od Belščice do Vajneža je bilo danes poleg naju še pet smučarjev, včeraj nobenega (!).
Trije so že bili nazaj s ture, ko sva midva ob 10h brez ihte zadegala nahrbtnike na rame. Sicer povsem prijazna Avstrijka je izrazila dvom, da sva "ein bisschen zu spät" in potem me je nekaj časa žrlo, če res nisva prepozna in bo razmera für einen kurz. A je bil strah odveč. Če sledim modnemu vokabularju, je bil pod 1500 metrov globoko predelan puhec (po tastarem: puterček), ki se ni spreminjal čez dan. Od tam naprej je čez stari sneg uležan puhec od zadnjega sneženja (po tastarem: blago nagniti nepredelan sneg), ki pa ni grabil repov smuči in je bil dober tudi za hojo na smučeh. Velika količina plazov zadnjega snega z ostenja je znižala občutek varnosti. Gornjih 20 metrov na sedlo Belščica sva šla peš, ostalo je šlo brez težav na smučeh in brez srenačev. Na vrhu je bilo povsem zimsko z vetrom, tudi od Podnarja ni bilo videti nikogar.
Smuka je bila presenetljivo dobra celotno višino spusta - vsekakor nad pričakovanji. Z nekaj drvarskega rodea primavera se je prismučalo do klopce, ki je natanko 60 višincev nad parkingom oz par minut hoje. Za maj je to vsekakor impresiven rezultat.
Namig dneva: Celovško kočo je oštir zaklenil že pred veliko nočjo, a je njihov webcam delujoč in koristen orientir za daljinsko ugotavljanje količine snega: www.klagenfurter-huette.at/webcam