Janez Pikon: Razgledna gora ni prav visoka, toda ker se ta dviguje ločeno od ostalih vrhov jo njena relativna višina le naredi pomembno zato je tako posebna. 
Nekaj posebnega je tudi v ostalih pogledih, zgodovinskem, naravoslovnem in še katerem, zato je ta cilj številnih aktivnosti. Dviguje se prav v kolenu reke Tilment, zato razgled z njenega vrha odlikuje svojevrsten prizor, ko gledamo na širne prode Bele in Tilmenta. Zanimivi pa so tudi pogledi na druge gore, tako Karnijskih, kot Julijskih Alp. Proti jugu se od Monte San Simeone (1505 m), vleče še precej nižji greben gore Monte Brancot (1049 m), potem pa se pobočja že spustijo v Furlansko nižino. Med Monte San Simeone in Monte Brancot je nizko sedlo Interneppo (315 m), severozahodno pod njim pa istoimenska vas. Južno pod Monte San Simeone se nahaja še zanimivo »mestece metuljev« - Bordano. Medtem ko najdišča o človekovi prisotnosti v okoliških dolinah segajo v obdobje Starih Rimljanov, zapisi o cerkvici San Simeone na planoti južno pod vrhom sežejo v 13. stoletje.
V srednjem veku je bila pomembnejša kot danes. Večkrat je bila obnovljena, nazadnje po velikem potresu leta 1976. Kmalu se cesta razcepi. Severni krak (proti Monte Festa) je zaprt za javni promet, torej nadaljujemo prav gor na planoto pod vrhom (1200 m).
Na planoti z lepimi planinami in nekaj vikend hišicami je del planote gozdnato področje do vrha, ki se dviguje 300 m. Posebnost gore je cesta, ki se s sedla Interneppo dviguje, ozka, asfaltirana in kar dobro vzdrževana. Vije se čez strma, skalnata južna - jugovzhodna pobočja. Široka je v glavnem le za eno vozilo, je pa kar nekaj izogibališč, ki pomagajo pri srečanjih. Cesta je z lepim razgledom razlog, da je Monte San Simeone tudi zelo priljubljena gorska točka za kolesarje. Iz mesteca Bordano je več kot 100 m vzpona. Zgodovinski del slave pa sega deloma v čas prve svetovne vojne, deloma pa v leto 1976. Med prvo svetovno vojno so Italijani na gori zgradili močne utrdbe. Najbolj znana je bila utrdba na Monte Festa (1065 m), zahodno-severozahodno od glavnega vrha. Ko je po preboju pri Kobaridu, Avstro-Ogrska vojska preplavila Furlanijo, so se Italijani na Monte Festo do zadnjega hrabro držali.
V letu 1976 je Furlanijo prizadel močan potres, z epicentrom prav pod goro Monte San Simeone. Vsa sosednja mesta so bila popolnoma uničena. V mestecu Venčon/Pušja vas si je v cerkvi in v mestni hiši prav poučno ogledati, kako je potekala obnova. S čistine na vrhu boste verjetno najbolj uživali v pogledu na sosednje gore, ki se visoko in strmo dvigajo iznad prodišč rek Bele in Tilmenta, Monte Chiampon/Veliki Karman, Plauris/Lopič in Monte Amariana. Zelo zanimivi so seveda tudi pogledi dlje, na ostale vrhove Karnijskih in Julijskih Alp, ter južno čez Furlansko nižino.
Bordano leži južno ob vznožju gore, na bregu Tilmenta. Vojaška cesta do trdnjave je danes zaprta za javni promet, a po njej markirani pristop doseže planoto pod vrhom Monte San Simeone. Med Bordanom in Interneppom je nizko sedlo, odkoder se z glavne ceste proti severu odcepi gorska cesta do planote pod vrhom Monte San Simeone.
S planote San Simeone, torej nekako s 1200 m, nadaljujemo po gorski cesti proti severozahodu okrog gozdnatega griča, onkraj pa kmalu naletimo na dobro označen odcep markirane poti na vrh. Ves čas se vzpenja proti severu, čez enakomerna, blago nagnjena pobočja, porasla z bukovim gozdom. Čistina se prične tik pod vrhom z nekaj telekomunikacijskih naprav.
Vir: spletna stran: Vid Pogačnik
Janez Pikon