Venec vrhov nad planino.
Še v jutranjem hladu pripeljeva na izhodišče poti Pri Rupah, kjer ustaviva poleg številnih avtomobilov in se pripraviva za pot.
Stopiva med visoke smreke in se povzpneva do višjeležeče gozdne ceste, jo prekoračiva in greva še višje, kjer doseževa pot s planine Zajavornik. Sonce je ogrelo ozračje in kljub senci dreves je prijetno toplo. Pot se pridruži kolovozu z Medvedove konte, po katerem ob srečevanju že prvih pohodnikov doseževa planino Lipanca. Macesni ob poti počasi spreminjajo barvo iglic in nakazujejo, da bodo kmalu zasijali v zlatorumeni preobleki jeseni. Na planini je kopica obiskovalcev, mimo katerih stopiva nad Blejsko kočo, fotografirava zadnjo planiko, prečiva pobočje in prideva do kotanj z deževnico, v katerih se zrcalijo podobe okolice. Narediva kratek predah in nato se povzpneva po označeni poti na pobočje Mrežc z lepimi pogledi na Karavanke, meglo nad Bohinjem in vrhova Kredarice in Brd. Ko stopiva na razgledno vršnje pobočje, vidiva skupino pohodnikov, ki občudujejo vrhove od Viševnika preko Triglava do Rjavine.
Res je lepo in korak sam od sebe zastane, da pogled poboža jesensko podobo gora. Počasi napredujeva po pobočju in pod vrhom na primernem mestu narediva odmor za okrepčilo in počitek. V miru opazujeva okolico in številne pohodnike, ki hite na razgledni 1965 m visoki vrh, kamor se odpraviva še sama, a na njem ne ostaneva dolgo. Spustiva se ob pomoči varoval v sedelce med Mrežcami in naslednjim Lipanskim vrhom, se povzpneva na nekoliko višji, 1974 m visoki vrh, ki je prav tako lep razglednik na vrhove nad senčno dolino Krme kakor tudi na planino Lipanco in pogled seže že na naslednji cilj, Kredarico, za katero je prostrano pobočje Brd. Sestopiva proti severu, po stezici greva pod ostenje, kjer se spuščata pohodnika. Počakava, da gresta mimo in pričneva vzpon, na katerem nama so v napoto palice, ki jih nisva pritrdila na nahrbtnika a nekako le gre navzgor ob pletenicah. Doseževa 1943 m visok vrh, si ogledava okolico in sestopiva proti naslednjemu vrhu. Doseževa križišče poti, hodiva po stezici pod povezovalnim grebenom, fotografirava zadnje gorsko cvetje, slišiva glasove pohodnikov pod nama, srečava skupinico planincev, dohitiva pohodnici na grebenu, od koder prepadno padajo stene v Krmo in se povzpneva na 2009 m visoki vrh Brd, kjer piha mrzel veter.
Razgledi so še vedno lepi in z Brd je tudi dober pogled na Debelo peč in Okrogleža, kjer je videti številne obiskovalce. Nekaj minut se pomudiva na vrhu, nato pa ob prihodu naslednjih obiskovalcev pričneva spust. Tokrat greva ob pogledu na Lipanco in Zajavornik med skalami navzdol do prečne poti, kjer odvijeva proti Okrogležu še vedno srečajoč pohodnike. Na 1965 m visoki vrh se povzpneva po stezici med ruševjem in na vrhu ob pogledu na procesijo, ki se vije na in z Debele peči odločiva, da je obiskovanja vrhov za danes dovolj. Na vrhu se nama pridruži skupinica s štrinožnim spremljevalcem in čas je za odhod.
Spustiva se po poti vzpona do majhne ravnice, kjer slediva poti na Spodnja Brda ob stalnem srečevanju planincev. Nekajkrat zastaneva in občudujeva macesne, nad katerimi je na nebu še vedno prvi krajec. Hodiva po mehki trati, se spustiva po kamniti in peščeni stezi do nižjeležečega gozda nad planino, narediva kratko prečko in že sva nad bajtami planine, kjer stopiva do klopce na vzpetini z lepim pogledom na Zajavornik in gozdove Pokljuke.
Zaužijeva nekaj hrane, se odžejava in zapustiva živahno planino. Po poti vzpona skozi gozd, kjer vidiva le nekaj lisičk, gobanov pa ne, se vrneva na izhodišče poti. Pospraviva pohodno opremo in odpeljeva do planine Zajavornik. Nekaj minut posvetiva obisku planine, kjer pripravljajo drva za zimo in kjer je lep pogled na Viševnik, Mali Draški vrh, Selišnik in Triglav, nato se vrneva do avtomobila in odpeljeva v dolino.