Gorenjski glas, REPORTAŽA, Zimski potep - Jelena Justin: Smledniški grad (517 m)
Po urejeni in renovirani kalvariji do razvalin gradu, ki jih tudi postopoma obnavljajo. Do samega gradu si lahko pomagate tudi z varovali, a v teh zimskih dneh raje izberite normalno pot.
Naš današnji potep me je glodal kar nekaj časa; nizek kucelj, z ogromno zanimive kulturne dediščine se mi je vedno zdel kar preblizu, da bi ga obiskala. Poleti nanj pogosto kolesarim in se takoj spustim nazaj v dolino, da bi se pa enkrat do vrha sprehodila po lepo obnovljeni kalvariji, pa nisem našla časa; vse do te zime. Tik preden je sneg znova pobelil dolino, sem se ob popoldanskem sončku nanj povzpela po zajetni količini blata.
Izhodišče je vas Smlednik, kjer na primernem mestu parkirate avto in se mimo kalvarije vzpnete do gradu. Hoje je približno pol ure. Kalvarija je bila narejena leta 1772. Zgraditi jo je dal leta smledniški graščak, baron Franc Smledniški. Krasi jo 14 kapelic križevega pota. Kot sem zasledila v literaturi, so kapelice vpete točno v os med starim gradom in kapelico Krvavega znamenja na polju, kjer je bilo včasih tudi deželno morišče. Prvič so jo obnavljali ob stoletnici nastanka, tudi v obdobju med obema vojnama, nazadnje pa v 90. letih 20. stoletja. Preden so z obnovo začeli, je bilo treba pet kapelic popolnoma podreti, ker so bile le kup kamenja, ostale pa so bile brez strehe. Bilo je le vprašanje časa njihovega popolnega propada.
Likovno podobo obnovljenim kapelicam sta dala Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašukov, iz Ljubnega na Gorenjskem. Na vrhu Kalvarije je kompozicija treh križev, na osrednjem je tudi križani Kristus.
Za križi je cesta, ki vas pripelje do vrha, do gradu, a ker nisem ljubitelj hoje po cestah, vam svetujem, da zavijete levo, strmo v breg. Na desni strani so gugalnice. Nad seboj že vidite ostanke gradu. Ob gradu je tudi gostišče, kjer imajo hrano in pijačo.
Do samega gradu se lahko povzpnete s pomočjo jeklenic, kar vam sicer v teh zimskih dneh, vsaj dokler je sneg, raje odsvetujem, lahko pa ga raziščete tudi po običajni poti. V vsakem primeru bodite previdni, kajti pot poteka po robu.
Najstarejši temelji Smledniškega gradu, imenovanega tudi Stari grad, datirajo v 11. stoletje. Z utrjenim stolpom je bil grad središče zemljiškega gospostva, ki so si ga med drugim lastili tudi grofje Andeški, Celjski in Habsburžani. Grad je imel svoje oskrbnike, ministeriale, ki so skrbeli predvsem za pomembno trgovsko pot med Kamnikom in Škofjo Loko, ter naprej proti današnji Italiji. Približno 500 let so grad dozidavali, nikoli pa prezidavali, zato njegove razvaline predstavljajo spomenik gradbenega razvoja slovenskih gradov.
Grad je bil močno poškodovan po potresu leta 1511, a so ga obnovili, in dokončno opustili v 17. stoletju, ko je bila sezidana nova graščina v Valburgi. Dvorec je bil po vojni mladinski prevzgojni zavod, po procesu denacionalizacije pa je bil vrnjen zadnjim lastnikom Lazarinijem. Zanimivo je, da Smledniški grad že kronist Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja omenja kot ruševine.
Ob jasnem dnevu imate z gradu lep razgled na Polhograjske Dolomite, Škofjeloško hribovje in Kamniške Alpe. Če se boste do gradu odpravili zdaj, ko je pokrajina zasnežena, bodite zelo previdni, saj je pot dobro shojena in lahko mestoma poledenela.
Jelena Justin
Nadmorska višina: 517 m
Višinska razlika: 150 m
Trajanje: 1 ura
Zahtevnost: 1 zvezdica