Moški.si - Jure Pestar: Preveri, kateri slovenski bivak je presegel pojem zasilnega bivališča, saj žanje nagrado za nagrado.
Nagrajeni arhitekturni biser pod Grintovcem marsikateremu omaganemu planincu nudi zatočišče pred mrazom, nevihto ali nočjo, morda pa mu celo reši življenje.
Bivak nudi varno zavetje v gorski divjini
Bivak Pavleta Kemperla na Velikih podih pod Grintovcem stoji na nadmorski višini 2070 metrov in je eden najvišje ležečih bivakov v naših gorah, nedvomno pa najlepši. Pokončen temen stolpič je tudi od daleč zelo dobro viden med skalami in v snegu in tako sredi reliefno neizrazite odprte gorske planote deluje kot vizualni orientir. Bivak po eni strani nadaljuje kulturno tradicijo gradnje lahkih montažnih zavetišč v Alpah, po drugi strani pa jo nadgrajuje z iskanjem še sprejemljivega ugodja – v gorsko divjino vnaša sodobnost in domačnost hkrati. Kljub izraziti modernistični estetiki namreč še vedno deluje nevsiljivo, kot da je tam že od nekdaj.
Bivak z razgledom za bogove
Bivak je bil do zadnjega vijaka izdelan v delavnici v dolini, na njegovo lokacijo pa ga je jeseni leta 2009 prestavil helikopter. Robustno konstrukcijo zato tvorijo lahki aluminijasti profili, bivak pa je pritrjen na minimalen betonski podstavek. Dvojne stene iz aluminijastih fasadnih panelov in lesenih luknjičastih plošč poskrbijo za izolacijo, obenem pa omogočajo odvajanje vlage. Notranjost bivaka je urejena v treh nadstropjih. V pritličju je bivalni prostor z jedilno mizo in garderobo, zgornji dve nadstropji pa sta namenjeni ležiščem, na katerih lahko udobno prespi do osem ljudi. Skozi okna na vogalih vseh treh nadstropij se odpirajo čudoviti pogledi na vse strani neba, notranjost pa je zračna in svetla.
Zavetje na križišču gorskih poti
Bivak stoji na križišču poti, ki vodijo od Zoisove koče na Kokrškem sedlu proti vzhodu čez Mala vratca na Legarje in naprej po podih čez Sleme na Tursko goro in naprej na Kamniško sedlo ali s Turske gore na Okrešelj. Druga pot se od bivaka odcepi proti severu na najvišje vrhove Kamniških Alp: Grintovec (2558 m), Dolgi hrbet (2473 m) in Skuto (2532 m). Ker leži bivak na križišču pomembnih poti, je v teh letih nudil zavetje planincem, ki so jih na Velikih podih ujeli nevihta, noč, snežni metež, ki so se zgubili ali omagali. Posebno tisti, ki so bili že kdaj prisiljeni uporabiti ta skromno zavetja, znajo ceniti njihovo vrednost.
Najboljši arhitekt med alpinisti
Ne preseneča, da je bivak delo alpinista in arhitekta Miha Kajzelja, ki ima za sabo že veliko zahtevnih gorskih odprav tako doma kot v tujini, to pa je že njegov tretji objekt te vrste. Zanj je prejel tudi priznanje za vizualno ustvarjalnost Trend 2010, ki je namenjena strokovnemu vrednotenju in promoviranju vrhunskih dosežkov slovenskih ustvarjalcev v polju sodobne vizualne kulture, in nagrado Zlati svinčnik, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in je najvišje priznanje te vrste pri nas. Z bivakom Pavleta Kemperla mu je uspelo odlično poudariti dialektiko natura-kultura v odmaknjeni divjini, njegovo estetsko vrednost pa dopolnjuje tudi funkcionalna – bivak je namreč rešil že vsaj eno življenje.
Jure Pestar