Dnevnik - Vesna Levičnik: ... 40 novih totemov
Kar 1600 obiskovalcev Šmarne gore se je odzvalo na anketo v okviru evropskega projekta URBforDAN. Glede na želje bodo po vzoru ureditev na Golovcu namestili urbano opremo (klopi in kolesarska stojala na vstopnih točkah) ter na vstopna mesta postavili informacijske table.
Glede na želje 1600 obiskovalcev Šmarne gore, ki so sodelovali v anketi v okviru evropskega projekta URBforDAN, v sklopu katerega bo občina uredila in dopolnila hrib z novo urbano opremo, dejavnosti na terenu že potekajo. Kot so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL), ki je anketo izvedla, so določili vseh deset vstopnih točk.
Ostaja deset označenih izhodiščnih poti
»V sodelovanju s planinskim društvom Šmarna gora bomo posodobili tudi označevanje poti in obnovili oziroma po potrebi nadomestili klopi ob poteh ter na razglednih točkah. Druge ideje sodelujočih v anketi bomo v največji možni meri vključili v operativni načrt,« so sporočili z MOL. A ne glede na anketo predsednik planinskega društva Šmarna gora Marjan Kovačič meni, da bi bilo treba v prvi vrsti urediti predvsem močno poškodovane poti. »V času epidemije je priljubljeni hrib obiskalo veliko več ljudi, zato so poti močno poškodovane. Svoje vsako leto naredi tudi erozija zaradi dežja,« pove Kovačič, ki pa se mu nove označbe ne zdijo potrebne. »Šmarna gora je polna planinskih poti in označb, ki so drugačne od teh, ki so nam jih ponudili. A se zavedamo, da je prav, da vsaka stran stopi korak nazaj. Člani planinskega društva menimo, da so označbe na poteh dobre, vidne, prav tako jih je dovolj,« je povedal sogovornik in izrazil kanček dvoma glede totemov, ki jih je po Golovcu polno.
Čeprav na vrh Šmarne gore vodi veliko poti, nekatere so znane le domačinom in jih prav zaradi množičnega obiska ne želijo deliti z javnostjo, je trenutno označenih deset poti z nekaj stranskimi priključki na pot. »Letos bomo popravili Pot čez spodnjo kuhno od gostišča Grad do stika z romarsko stezo. Na poti je kar nekaj stopnic, ki so močno dotrajane, zato bo treba dodati nekaj novih,« je povedal Kavčič, ki se tudi strinja, da so stojala za kolesa dobrodošla. »Seveda so ljudje, ki se bodo še vedno želeli pripeljati, najraje kar na Šmarno goro. Vedno več je teh, ki pridejo z avtobusom ali kolesom, ki ga zdaj zaklenjenega ob drevo pustijo ob poti,« je povedal Kavčič in pripomnil, da domačini pridejo do vznožja Šmarne gore seveda peš. Da bi vse pohodne poti do vrha uredili, bi bilo potrebnih več kot 300 ur dela. »Planinci se trudimo, a smo stari. Sam imam 66 let in sem najmlajši,« še zaključi pogovor predsednik Kavčič.
Neizkoriščena plačljiva parkirišča
A kaj ko Šmarna gora že sto let, kot v smehu pove Tomo Šarf, ni več le lokalni hrib, namenjen domačinom. Se pa strinja, da bi občina morala, ne glede na anketo, v prvi vrsti urediti močno shojene in poškodovane poti ter urediti parkiranje. Šarf tudi meni, da bi bilo treba ljudi usmeriti in dodatno promovirati še vsa druga izhodišča. »To bi bilo veliko bolj smotrno kot razporediti štirideset velikih opozorilnih točk, nekateri jim pravijo totemi, ki jih poznamo z Golovca. To je po mojem mnenju nepotrebno. Teren na Šmarni gori je drugačen kot na Golovcu, ki je labirint poti. Ko stopiš na Šmarni gori na pot, te ta pripelje gor ali dol,« je še povedal sogovornik, tudi dolgoletni organizator gorskotekaških prireditev na Šmarni gori.