Večer, Narava, gore: Danes bodo skočili že tretjič / Na Lipanco / Vinkov pohod / Dnevi varstva pred snežnimi plazovi / Bojtina - cerkev sv. Uršule
Danes bodo škočili že tretjič
Jurij Berložnik: Ideja prijateljev, da bi vsako drugo soboto "skočili" na Uršljo goro, je na facebooku naletela na nepričakovano velik odmev
Skok na Uršljo goro lahko pomeni začetek aktivnega vikenda. Udeleženci si dolgega sobotnega poležavanja ne morejo privoščiti, saj je ob osmih zjutraj že treba biti ob Ivarčkem jezeru in se pognati proti najbolj priljubljeni in obiskani koroški gori. Ideja, ki se je z namenom ohranjanja telesne kondicije pozimi porodila med člani Kolesarskega kluba Ravne, je s pomočjo facebooka (Gremo skupaj na Uršljo goro) pritegnila še številne druge. Brez uradnih vabil, brez posebne organizacije in brez startnine je pred štirinajstimi dnevi na Uršljo "skočilo" že štirideset ljudi. Branko Krančan (dEE) in Danilo Golob, pobudnika Skoka na Uršljo, sta presenečena in zadovoljna.
Nekateri Skok na Uršljo goro vzamejo kot tekmovanje in se zaženejo s tekom, drugi pa raje izberejo počasnejši, planinski korak in uživajo v zimski idili. (dEE)
Danes so se pri Ivarčkem jezeru zbrali že tretjič. Po skupinskem startu odrinejo po železarski poti proti vrhu. Nekateri se zaženejo kar s tekom, drugim se ne mudi. Štiri kilometre in pol ni daleč, a pot je zelo strma, saj je na njej treba premagati 1040 višinskih metrov. Najhitreje je to doslej uspelo Vinku Ladinku, in sicer v 52 minutah. Do pomladi bodo sešteli vse čase in najboljšim podelili simbolične nagrade. Skok na Uršljo goro pa je tekmovanje le toliko, kolikor si ga udeleženci naredijo sami. Mnogi pot prehodijo tudi v običajnem planinskem tempu in zanjo potrebujejo tudi do dve uri in pol.
Na vrhu jih v koči čakata brezplačen čaj in veliko dobre volje, na prvih dveh skokih pa so bili deležni tudi krasnih razgledov z osončene gore. Do pomladi bodo na goro skočili še petkrat, 25. januarja, 8. in 22. februarja ter 1. in 15. marca. S pomladjo se bodo skupinski skoki končali, saj bodo pobudniki iz ravenskega kolesarskega kluba spet lahko pogosteje zajahali kolesa. Ob slovesu zime se sicer obisk Uršlje gore močno poveča, lani je v celem letu kočo obiskalo okoli 30 tisoč ljudi. Ko skopni sneg, po prvomajskih praznikih pa do konca septembra, je odprta vsak dan. Od oktobra do aprila pa velja zimski odpiralni čas, ko je dom na Uršlji gori odprt le ob sobotah in nedeljah. To soboto v domu, ob lepem vremenu pa pred njim, pripravljajo tudi kulturni program. V okviru tradicionalnih zimskih kulturnih srečanj na Uršlji gori bo ob 11. uri nastopil moški pevski zbor Vres.
Jurij Berložnik
Na Lipanco
Božo Zorko: Raj za turne smučarje, krpljarje in pohodnike
Letošnja mila zima je precej podaljšala planinsko sezono. Res se v tem času v gore podajajo večinoma najbolj zagreti in izkušeni planinci, a nekaj je tudi poti, predvsem v sredogorju, ki so zaradi razmeroma malo snega dosegljive tudi manj izkušenim, ki si želijo krajše in manj zahtevne ture. Če drugače ne, pa do bližnjih koč, saj jih je precej odprtih celo leto.
Ena takšnih je Blejska koča na Lipanci. Koča stoji na razgledni planini Lipanca na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha, na grebenu nad pokljuško planoto. Prvo planinsko postojanko na Lipanci je PD Bled odprlo leta 1951 v preurejeni pastirski koči. Leta 1976 so od blejskih kmetov kupili sosednjo pastirsko kočo ter jo predelali in povečali v prijetno planinsko postojanko.
Koča je, odkar je v njej sedanji oskrbnik Jože Tomc, odprta celo leto. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, v klubskem prostoru pa 45. V treh sobah je dvanajst postelj, na skupnem ležišču pa še 36 ležišč.
Jože Tomc pravi: "V teh dneh imamo veliko obiskovalcev. Na Pokljuki je okoli 30 centimetrov snega, pri nas slab meter, po vrhovih pa še več. Prihajajo turni smučarji, krpljarji in drugi pohodniki, predvsem so to stalni gostje, ki k nam zahajajo vse leto. Tudi za silvestrovo so bili, pa čeprav uradnega silvestrovanja nismo imeli."
Mnoge obiskovalce ta koča privablja tudi zaradi čudovitega razgleda po okoliškem hribovju. Planina je čudovita v vseh letnih časih. Pozimi je privlačna, ker je razmeroma lahko dostopna, spomladi je odeta v najrazličnejše cvetje, poleti je zatočišče pred vročino, jeseni nas na poti do koče spremlja v jesenske barve odeto drevje. Pogled proti vzhodu in jugu zajame najprej obširne gozdove na pokljuški planoti, za njo se na vzhodni strani širi gorenjska ravnina, nad njo pa se dvigajo vrhovi Kamniških Alp. Proti jugu se za gozdovi Pokljuke in Jelovice dvigajo vrhovi spodnjih bohinjskih gora, pogled proti zahodu se ustavi na bližnjih jugovzhodnih pobočjih Lipanskega vrha, vrha Razora in Debelega vrha. Severno od koče se že dvigajo pobočja Debele peči, desno pa se prek gozdov kaže greben Karavank s Stolom. Če ni preveč snega, je do bližnjega Liparskega vrha in vrha Brda ura hoje po lepi razgledni poti.
Najlažji dostop do koče je z avtom z Bleda. Najprej krenite po cesti na Pokljuko do Mrzlega studenca (14 km), potem po gozdni cesti čez Kranjsko dolino do konca ceste v Medvedovi konti (7 km), od koder je do koče pol ure hoje. Trenutno je gozdna cesta plužena do parkirišča pri spomeniku, od koder je do koče še slaba ura hoje. Če boste potovali z avtobusom, bo hoje več. Lahko krenete z avtobusne postaje Krnica nad naseljem Zgornje Gorje in se podate čez Kranjsko dolino in planino Javornik. Hoje je za pet ur. Druga možnost je, da se na pot odpravite z avtobusne postaje v Mojstrani, skozi Krmo, mimo Kovinarske koče ter preko Lipanskih vrat. Ta pot vam bo vzela okoli pet ur in pol hoje. Seveda pa sta ti dve poti pozimi primerni le za izkušene gornike.
Božo Zorko
Vinkov pohod
Planinsko društvo Miklavž, Vinogradniško društvo Miklavž in vinarji Malečnika vas vabimo na Vinkov pohod po gričevju med Zgornjim Duplekom in Malečnikom.
Večina vinogradnikov verjame, da se 22. januarja, na vinkovo, vinska trta prebudi v rast. Zato tega dne obiščejo svoje vinograde, pričnejo rez vinske trte in si zaželijo dobre vinske letine. Če na vinkovo sonce sveti, dosti dobrega vina bo v kleti - to je le eden od mnogih pregovorov, ki jih vinogradniki prenašajo iz roda v rod, čeravno je praznovanje svetega Vincenca bolj značilno za Hrvaško kot za naše kraje. Pri nas je bolj čaščen sveti Martin, ki naredi iz mošta vino.
Vabimo planince in druge ljubitelje narave, da se nam pridružite v nedeljo, 19. januarja, ob 8. uri. Start pohoda je v Zgornjem Dupleku, pri spomeniku takoj za dupleškim mostom. Pot nas bo vodila na Kamenščak, v Metavo, Vodole, Malečnik in nazaj v Zgornji Duplek. Ob poti bodo na vikendu pri Sinovcu ponudili pijačo, na kmetiji Knuplež in v Vodolah, na turističnih kmetijah (Bračko, Protner in Mak), pa bodo poskrbeli za hrano.
Takšen je bil pohod lani (Miro Breg)
Med pohodom bodo vinogradniki Vinogradniškega društva Miklavž in vinarji Malečnika v Vodolah prikazali rez vinske trte po slovenskih običajih. Vsak udeleženec Vinkovega pohoda prejme izkaznico pohoda - kartonček, ki ga mora na pohodu žigosati.
Vinogradnik gre na vinkovo v vinograd v vsakem vremenu, naj sije sonce, dežuje ali sneži. Tudi mi bomo šli na pohod ne glede na vreme. Pohod bo trajal do pet ur.
Franc Kocbek,
predsednik PD Miklavž
Bojtina – cerkev sv. Uršule
Na majhni vzpetini sredi brezovega parka v Bojtini stoji cerkev sv. Uršule. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1545, današnjo podobo pa je dobila ob koncu 18. stoletja, ko so jo prezidali in ji obokali ladjo ter prezbiterij, dobila pa je tudi zvonik ob severni steni. V notranjosti stoji glavni oltar z baročnima svetnikoma, puttoma in sliko zavetnice sv. Uršule. Cerkev je v celoti pokrita z avtohtono skrilasto kritino.
Cerkev sv. Uršule v Bojtini (ZVKD)
Do cerkvice je možno priti po cesti iz Šmartnega na Pohorju, kjer je označen odcep za naselje Bojtina in kjer stoji usmerjevalna tabla za cerkev. Na več točkah ob poti in tudi od cerkve so čudoviti pogledi na Dravsko polje, Haloze in zahodni del Slovenskih goric, vse tja do Ivanščice na Hrvaškem. V tem sicer že koledarskem zimskem času so nižine neverjetno zelene barve, lepo so vidna naselja, vodne akumulacije in cerkvice na gričih Haloz in Slovenskih goric.
Za boljšo orientacijo in identifikacijo je zelo priporočljivo imeti kakšen podroben zemljevid, zato se splača izkoristiti lepe dneve za obiske te krajinsko zelo zanimive lokacije. Pot je možno nadaljevati do cerkve sv. Areha na vrhu Pohorja. (Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor)
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi
Komisija za reševanje iz plazov Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) organizira tradicionalne dneve varstva pred snežnimi plazovi, in sicer 25. in 26. januarja v vadbenem centru Slovenske vojske (SV) na Pokljuki. Zbor udeležencev bo v soboto, 25. januarja, ob 8. uri v vojašnici na Pokljuki.
Zaradi omejenih možnosti nastanitve in velikosti učilnice se tečaja lahko udeleži največ 60 ljudi. Prednost imajo tisti, ki se prej prijavijo in se tečaja še niso udeležili. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v vadbenem centru SV. Zaradi novega hišnega red v vojašnici naj ima vsak udeleženec s seboj posteljnino ali spalno vrečo. Prijave s podatki udeležencev sprejemamo v pisarni GRZS do zasedenosti tečaja vsak dan od 8. do 14. ure po telefonu (04) 238 27 27 ali GSM 031 374 725. (PZS)