Večer: Večina planinskih poti zopet odprta / Alpinisti na umetnih stenah namesto v naravi / Janez Svoljšak mladinski svetovni prvak / Kanin: Ponovna preiskava?

Večina planinskih poti zopet odprta

Božo Zorko: Žledolom je povzročil veliko škode tudi na planinskih poteh

Izredne vremenske razmere v Sloveniji v začetku meseca zaradi žleda in predvsem na območju Julijskih Alp tudi velikih količin novozapadlega snega, zato je v gozdovih in drugih območjih zaradi žledoloma in snegoloma veliko podrtega drevja. Naravna nesreča je med drugim povzročila ogromno škodo na nekaterih planinskih poteh, saj so te zaradi velike količine podrtega drevja neprehodne in bodo popolnoma ali delno neprehodne precej časa, zadrževanje na teh območjih pa bo še nekaj časa smrtno nevarno. Planinska zveza Slovenije, tudi na priporočilo Uprave za zaščito in reševanje RS, da naj se ne odpravljamo v gozdove, je zato zaprla vse planinske poti na prizadetih območjih.

V zadnjih dneh so se razmere umirile, planinska društva, skrbniki planinskih poti, z markacisti PZS, so pregledali planinske poti in ocenili, da so nekatere poti že varno prehodne. Zato so z včerajšnim dnem ukinili splošno zaporo vseh poti, zaprte ostajajo še samo tiste, ki so jih zaprla posamezna planinska društva skrbniki poti.

Seznam še zaprtih poti lahko najdete na spletnih straneh PZS, kjer bodo tudi sproti objavljene vse spremembe. Planinske poti na območjih, ki jih ujma ni prizadela, so bile seveda ves čas odprte. O škodi na planinskih poteh pravi predsednik PZS Bojan Rotovnik: "Po prvih pridobljenih podatkih v Planinski zvezi Slovenije ocenjujemo, da je zaradi posledic žledoloma in snegoloma poškodovanih ali neprehodnih okoli 40 odstotkov planinskih poti zunaj visokogorja, kar pomeni, da je to daleč največja škoda, kar so je kdaj zaradi naravnih nesreč utrpele planinske poti v več kot 120-letni zgodovini planinske organizacije. Prve natančnejše ocene škode po posameznih območjih bodo znane v mesecu dni, zaradi izjemno velikega obsega škode in prostovoljnega delovanja pa bomo končno oceno škode lahko pripravili do poletja. Planinska društva so na nekaterih območjih, kjer to varnostne razmere dopuščajo, že začela sanacijo, a bomo v planinski organizaciji potrebovali podporo širše skupnosti, da bomo lahko vzpostavili stanje, kot je bilo pred to naravno ujmo. Številnim prostovoljcem, ki skrbijo za urejanje planinskih poti, se že sedaj iskreno zahvaljujem za vse opravljeno delo, vse uporabnike planinskih poti pa prosim za razumevanje in povečano previdnost, saj bo odprava posledic naravne ujme trajala vsaj pol leta."

Na širšem območju Julijskih Alp (vključno z zahodnim delom Karavank) je zapadlo več kot meter novega snega, tako da obstaja tudi velika nevarnost snežnih plazov. Zato v PZS svetujejo veliko previdnost v gorah. V takšnih razmerah lahko pričakujemo številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, tudi v zmernih strminah. Trenutno je tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, kar pomeni, da je na strmih pobočjih snežna odeja le slabo do zmerno stabilna. Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu ARSA posebej izpostavljena, je možnost proženja snežnih plazov. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.

Božo Zorko

Alpinisti na umetnih stenah namesto v naravi

Karin Potočnik: V Ljubljani sodobni plezalni center, ki ga obiskujejo tudi od drugod

Alpinisti in športni plezalci so v teh dneh bolj in več v dolinah kot v gorah in naravnih plezališčih. Kot pravi predsednik Alpinističnega kluba (AK) Slovenj Gradec Sašo Prosenjak, plezajo kvečjemu v dvoranah. "Na naši sten’ci, v novem plezališču v Ljubljani in v Wolfsbergu v sosednji Avstriji,” je pojasnil Prosenjak, a pravi, da izrabijo za gibanje v naravi vsako prosto uro, sploh če posije sonce. Na Uršljo goro se alpinisti zelo previdno že podajo. Za ohranitev kondicije svetuje obiskovanje fitnesov in tek na smučeh, če je kje na voljo. "Ni ne za smučanje, ne za pešačenje,” neugodne vremenske razmere obžaluje predsednik. Opozarja, da je na višinah nevarno zaradi plazov. Na svoji umetni plezalni steni v občinski telovadnici plezajo tudi v Črni na Koroškem, kjer AK Črna združuje alpinizem in športno plezanje. Na Koroškem se plezalci družijo denimo še v AK Ravne na Koroškem, vsem pa je skupna ljubezen do naravnih plezališč.

Najbolj izkušeni počasi v naravo
"Zaradi trenutnih razmer se v gore ne odpravljamo. V AK Ravne imamo dobre objekte, ki omogočajo kvalitetno vadbo plezanja. Na OŠ koroškh jeklarjev imamo malo plezalno steno - bulder, kjer lahko člani trenirajo vsak dan. Na OŠ Prežihovega Voranca pa stoji velika plezalna stena, ki omogoča plezanje po ploščah, zajedi, previsih in strehah, kjer vsak najde kaj zase. Pleza se tudi v dvoranah za plezanje v sosednji Avstriji (Wolfsberg, Celovec, Judenburg),” je rekel predsednik kluba Domen Petek.

Igor Radovič, predsednik AK Črna, pravi, da so v naravi resno plezali nazadnje v decembru lani, sedaj pa bolj hodijo, kjer se da, saj je že najmanj 14 dni mrtva sezona. "Slapov ni. V januarju plezanje ni bilo mogoče. Korošci smo v tej sezoni še največ plezali na Raduhi, ki jo najbolj poznamo,” je pridal Radovič in opozoril, da se drugi teden začne alpinistična šola v AK Črna na Koroškem. Eden bolj aktivnih koroških alpinistov Gregor Lačen pritrjuje, da so letos zimske razmere slabe in da se v stenah ne da plezati, saj se snega ni dalo predelati, ne zamrzne. Tudi v centralnih Alpah so stene suhe, ni lednih razmer in se s pravim alpinizmom ne da ukvarjati. Ob lepem vremenu sam pleza na Primorskem, v Ospu, Črnem Kalu, na Koroškem pa je trenutno preveč zamočeno.
"K sreči lahko turno smučamo,'' je dejal Lačen, ki je nedavno bil na Grossglocknerju, kmalu bo možno tudi na Peci, v žlebih, tako Lačen, ki opozarja na nujnost uporabe opreme, lavinske žolne, oddajnika iskalnika (če alpinista zasuje plaz), sonde, lopate. "Skoraj vsi že uporabljamo nahrbtnik z zračno blazino, pripomoček, ki te zadrži na površju plaza,''” je povedal Lačen.

Plezalni center Ljubljana

Dosti se jih iz krajev pod Uršljo goro, Peco in Pohorjem odpravi v prestolnico, kjer je v zelenem predelu Štepanjskega naselja nastal Plezalni center Ljubljana, namenjen izključno športnemu plezanju in z njim povezanim dejavnostim. Kot pravijo, se je končno uresničila želja velike večine plezalnih navdušencev imeti sodoben center. Plezalcem je na voljo 1280 kvadratnih metrov plezalnih površin z visokimi (do 17 metrov) in balvanskimi (nizkimi) stenami s smermi različnih težavnostnih stopenj. Plezalni center Ljubljana je vsekakor prostor za tiste, ki jih je plezanje že zasvojilo, za resne tekmovalce in tudi za tiste, ki bi se radi plezalnih veščin naučili.

Prosenjak pravi, da je plezanje vedno bolj priljubljeno kot rekreacija, zato so urniki za plezanje na stenah vedno bolj polni.
 
 

Ko bo narava spet bolj prijazna, bodo na Koroškem aktualna plezališča Matvoz in Burjakove peči, ki se uvrščajo med najboljša v Sloveniji. Radi jih obiskujejo celo tuji športni plezalci. K popularizaciji Burjakovih peči prispeva zdaj že tradicionalni največji športnoplezalni dogodek v Sloveniji - Cahn Climbing Competition Topla, katerega soorganizator je tudi AK Črna.

Karin Potočnik

Ukrep na mestu

Danilo Tič je poklicni gorski vodnik, ki pozdravlja ukrep PZS: "Gorski vodniki ocenjujemo tveganja in se na osnovi tega odločamo, ali bomo odšli z gosti na določeno turo. Pri tem upoštevamo priporočila organizacij, kot so PZS, Uprava za zaščito in reševanje, ARSO. Uporabljamo tudi informacije o vremenskih napovedih, nevarnostih plazov, stanju na terenu, ki so razvidne s posnetkov in prenesene od vodnikov, ki so bili na terenu.

Menim, da številni uporabniki planinskih poti ne ocenjujejo tveganj in zato lahko zaidejo v velike težave. Zato je bil ukrep PZS še kako na mestu. Kolikor vem, trenutno v tujih gorah ni takšnih obsežnih ukrepov, so pa za posamezna območja opozorila o nevarnosti plazov."

Janez Svoljšak mladinski svetovni prvak

Konec prejšnjega tedna je v francoskem mestu Champagny potekalo drugo mladinsko svetovno prvenstvo v lednem plezanju. UIAA je prvenstvo organiziralo v treh starostnih kategorijah: U15 (starost 13 do 15 let), U18 (tekmovalci med 16 in 18 leti) ter U21 za tekmovalce, stare od 19 do 21 let. Tekmovali so v težavnostnem in hitrostnem plezanju. Naš reprezentant Janez Svoljšak je v kategoriji U21 prepričljivo zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Kevin Huser, tretji pa je bil Francoz Mathis Dumas. V tej kategoriji je v moški konkurenci nastopilo 13 tekmovalcev iz petih držav, najštevilčnejši sta bili ekipi iz Rusije in Francije.

Janez Svoljšak: "V kvalifikacijah smo plezali dve smeri. Nista bili težki, saj nas je sedem od osmih finalistov splezalo obe do vrha. Finalna smer ni imela težkih gibov, vendar je bilo za plezanje na voljo le 7 minut, zato je bilo treba plezati hitro. Smer sem edini splezal do vrha, vrh pa vpel dve sekundi pred iztekom časa. Cilj za letos je, da bom uvrščen med najboljših deset v skupnem seštevku svetovnega pokala med člani. Za zdaj kaže dobro, saj si trenutno delim sedmo mesto.''

Janez Svoljšak je študent fakultete za šport, perspektivni športnik in reprezentant slovenske reprezentance za tekmovalno ledno plezanje od leta 2011 ter tekmovalec na tekmah svetovnega pokala v lednem plezanju. V tekmovalnem lednem plezanju tekmuje v težavnosti. Med svoje cilje si je zadal, da bo stal na stopničkah v svetovnem pokalu v tekmovalnem lednem plezanju in dosegel zmago v skupnem seštevku. Želi si postati tudi član slovenske mladinske alpinistične reprezentance. (boz)

Kanin: Ponovna preiskava?

Tina Kodre: Leto po nesreči gondol si bovška razvojna zadruga prizadeva še pred zimskimi počitnicami odpreti vsaj zgornji del smučišča

Turistični delavci v zgornjem Posočju, ki so se združili v Bovško razvojno zadrugo, bodo skupaj z občino in italijanskim žičničarjem Promoturjem poskušali zagnati vsaj zgornje naprave še pred zimskimi počitnicami. Po zaprtju našega edinega visokogorskega smučišča in po zaprtju dveh hotelov se je brezposelnost v Bovcu povečala za 70 odstotkov. Prejšnji ponudbi za najem Kanina je stečajna upraviteljica Nataša Gibičar zavrnila. Zdaj poskušajo še tetjič dobiti v najem štirisedežnico, do katere bi imeli dostop z italijanskega smučišča Sella Nevea, ki je povezan s Kaninom.

Za celovito prenovo Kanina po prvih ocenah potrebujejo 40 milijonov evrov. Neposredna pomoč države je nemogoča, kot regijski projekt v evropski finančni perspektivi pa se zdi malo verjeten. Trenutno si prizadevajo priti pod okrilje ministra za infrastrukturo in prostor. Istočasno v bovški občini napovedujejo, da ne izključujejo možnosti zahteve za obnovo predkazenskega postopka glede vzrokov za nesrečo, ki je pred letom spravila na kolena znano smučišče. "Ne gre toliko za iskanje krivcev kot za to, da končno pridemo do vzroka nesreče in si olajšamo naslednje korake. Pokazalo se je, da je poznati vzrok nesreče zelo nujno. Če je bil res udeležen človeški faktor, ni razloga, da žičnica že eno leto ne obratuje," leto po nesreči gondol pravi bovški župan Siniša Grmovšek. Govorice, da je nesrečo gondol na kaninski krožno-kabinski žičnici povzročil človeški faktor, so se najprej pojavile med domačini. Kot pravi Grmovšek, jim ni posvečal posebne pozornosti, je pa postal pozoren na inšpekcijska poročila služb, ki so sodelovala v preiskavi. Agencija za okolje naj bi zadnji sunek vetra zabeležila ob 10. uri, kar je tri ure pred nesrečo. Da veter ni bil edini vzrok, naj bi bilo razvidno tudi iz poročila zavoda za gradbeništvo ter poročila francoskega proizvajalca žiniške naprave in opreme Poma.

Aleš Uršič, takratni direktor ATC Kanin, ki je osem mesecev po nesreči končal v stečaju, je zatrdil, da je bil zadnji pregled žičnice opravljen junija 2011, tik pred zagonom sezone pa še posebni pregled. Tehnično napako so izključili, Uršič pa je menil, da je izredni sunek vetra pahnil kabino v steber, zaradi česar naj bi izpadla vrv oziroma jeklenica. A podoben dogodek naj bi imeli na Kaninu že deset dni pred usodnim iztirjenjem dveh gondol, ki sta padli 17 metrov v globino. "Nekatere trditve omenjajo, da je ena od kabin, ki sta bili udeleženi v nesreči 25. januarja, bila udeležena v manjši nesreči že deset dni prej, vendar je niso izločili iz obratovanja," pravi Grmovšek. Zadnji inšpekcijski pregled naj bi bil opravljen 24. decembra, ko naj bi ATC Kanin dobil navodila za odpravo določenih napak. Prav tako naj bi ATC Kanin moral pri zavodu za gradbeništvo naročiti poročilo, česar naj ne bi storil zaradi starih dolgov. "O tem niso obvestili lastnikov. Zdaj pa krivdo lahkotno nalagajo županu, kot da je kriv za vse. Morda nekatera ravnanja tudi kažejo, da so se zadeve prikrivale," še pravi Grmovšek.

Predkazenski postopek je vodila policijska postaja Bovec. Preiskava je potekala v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Kabini, ki sta zaradi iztirjenja jeklenice pri stebru padli v globino, sta bili prazni. V eni od kabin, ki sta se ustavili za stebrom, sta bila hrvaška zakonca, stara 58 let. Dve uri po nesreči so ju nepoškodovana spravili iz kabine prostovoljni bovški gasilci. Tamkajšnji policisti so marca lani sporočili, da na podlagi zbrane dokumentacije in obvestil suma za kaznivo dejanje niso našli. Na bovški občini tako ne izključujejo možnosti, da bodo zahtevali obnovo predkazenskega postopka oziroma da se na novo preverijo dejstva in okoliščine nesreče, ki je zaprla kaninsko smučišče in bovški turizem v zimskem času spravila na kolena.

Tina Kodre