Delo, Sobotna priloga - Alenka Bizjak: ... naš enakovreden partner. Pika in konec debate 
Planinski vestnik: Mirne cone in turnosmučarske trase v TNP
Narava je naš enakovreden partner. Pika in konec debate
Delo, 27. februarja
Članek z zgornjim naslovom namreč dokazuje, da dveh dejavnosti, ki se med seboj izključujeta, ni mogoče siliti v en prostor. To za naravo ubijajoče ravnanje seje nadaljevalo tudi v novi državi. Zdaj pa dva ekološka strokovnjaka le zahtevata konec dolgotrajnega razpravljanja o varovanju narave na vseh področjih in priznavata, daje narava naš enakovreden partner.
Tudi pri nas so bila po evropskem pravnem redu ustanovljena območja Nature 2000 za ohranjanje vsaj zatečenega stanja z določenim režimom varovanja. Ker se ta ne izvaja, je izginila zlatovranka in postovka, slabo kaže tudi za sovo, čuka, srakoperja in strnada. Upada število prib, škurhov, prepelic in škrjancev. Pišeta, daje država z Naturo 2000 zavarovala kar 37 odstotkov ozemlja, od tega dve tretjini gozdnih, ostalo pa kmetijskih površin. To seje lepo bralo, mnoge veselilo, a razblinilo po izvajanju raznih gozdnogospodarskih in kmetijskih načrtih.
Razveseljivo pa je branje o dveh primerih doslednega varovanja in sicer na Ljubljanskem barju, kjer je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic DOPPS leta 2004 odkupilo 63 ha travnikov in na rezervatu Iški morast že ugotavljajo povečanje ptičjih populacij. Drugi primer je Krajinski park Sečoveljske soline, kjer je uprava park razdelila na gospodarsko dejavnost (pridobivanje soli), drugi del pa podredila varovanju tega edinstvenega prostora. Tako so se vrnile celo nove gnezdilke iz ogroženih vrst. Po prizadevanjih DOPPS število ptic narašča tudi v naravnem rezervatu pri Kopru Škocjanski zatok, ki je največje polslano mokrišče. Postalo je turistična znamenitost kraja z opazovalnimi stolpi, najbolj spomladi in jeseni, enako kot v parku ob izlivu reke Soče v Italiji.
Kaj pa naj zapišem po branju prispevka Tanje Menegalija v Planinskem vestniku št. 1/2016. Prizadeto piše o mirnih conah in turnosmučarskih trasah v osrčju Triglavskega narodnega parka (TNP). Njegove nadzorne službe so na območjih, kjer se zadržujejo gamsi, kozorogi, divji petelini in ruševci, uvedle mirne cone in dovoljene turne trase. Njihova objavljena skica pa kaže, daje smuka dovoljena ob teh conah, nekaj pa jih celo prečka. Torej se sprenevedanje o našem edinem narodnem parku nadaljuje. V novembru in decembru poteka gamsji prsk, nenaden hrup, tudi helikopterski, plaši živali, v maju pa od zime oslabljene živali, posebno koze z mladiči, vratolomno bežijo. Aprila in maja se pari divji petelin in ruševec, občutljiva sta na vsak hrup, ki povzroča neuspešno parjenje, kar ogroža njihov obstoj na določenem območju. Tako ravnanje je v posmeh vsem določilom o varstvu narave, besedičenje o zavedanju nujnega varstva v občutljivem gorskem svetu pa ostaja podrejeno sebičnim interesom smučarjev. Med prvimi v svetu so ugledni planinci že davnega leta 1924 ustanovili Alpski varstveni park. Med temeljne cilje vseh narodnih parkov danes v svetu je vključeno obvezno tudi varovanje avtohtonih živalskih vrst. Zato predlagam sedanjemu vodstvu PZS, njihovi komisiji za varstvo gorske narave, odločitev o popolni prepovedi turnega smučanja v teh mesecih v TNP za obdobje najmanj petih let, da si ogrožene živali opomorejo. In da bi tako pika v naslovu članka zaživela brez nepotrebnih posvetovanj in z vzgojnim zgledom PZS delovala v naši priljubljeni množični civilni organizaciji.
Alenka Bizjak, Ljubljana
Planinski vestnik - januar 2016, str. 70-71
Mirne cone in turnosmučarske trase v TNP
Turno smučanje je priljubljena oblika obiskovanja gora v zimskem času. V Triglavskem narodnem parku je veliko tras, ki so primerne za tovrstno rekreacijo. V zadnji letih seje obisk povečal in je ob primernih snežnih razmerah konstanten skozi vso zimo. V preteklosti je bil obisk gora s smučmi vezan predvsem na spomladanski čas, medtem ko zdaj že prve jesenske snežne padavine v gore privabijo mnogo obiskovalcev, željnih smučanja. Ker se pritisk iz leta v leto veča, smo v TNP izvedli analizo vpliva zimske rekreacije na zavarovane prostoživeče živali. Območja, kjer se pozimi po podatkih naravovarstveno nadzorne službe zadržujejo gamsi, kozorogi, divji petelini in ruševci (rastišča), so opredeljena kot predlagane mirne cone. Te smo prostorsko opredelili in jih prekrili s trasami turnih smukov. Da bi ovrednotili pritisk obiskovalcev, smo od januarja 2012 do maja 2014zbirali podatke o številu smučarjev na posameznih trasah. Ker je občutljivost živali v posameznih mesecih drugačna, smo pritisk tako tudi vrednotili. Rezultati so pokazali, da je kar nekaj tras, ki prečkajo mirne cone, vendar prezimovanje in parjenje živali ni povsod moteno oziroma ogroženo. Za prezimovanje gamsov kaže, daje najbolj problematična smuka na prisojnih pobočjih. Tak primer je smučanje z Viševnika in Malega Draškega vrha v smeri Jezerc. V času, ko je na tem območju veliko smučarjev, gamsi pogosto bežijo proti Ablanci. Med begom v snegu izgubijo veliko energije in za žival je to lahko usodno.
V novembru in decembru poteka tudi gamsji prsk, zato je nujno, da se turni smučarji držijo stalnih turnosmučarskih poti. Že samo s svojo prisotnostjo lahko ljudje preplašijo živali med prskom. Še večji problem predstavljajo ljudje v maju, ko imajo gamsi mladiče, saj so živali oslabljene od zime, dodatne motnje pa kozo s še neokretnimi mladiči spravijo v vratolomen beg v strmo skalovje (npr. smučanje z Male Mojstrovke v Drevesnico). Za koconoge kure (ruševec, divji petelin) je pomembno predvsem obdobje parjenja, to sta april in maj, ko človekove motnje lahko privedejo do neuspešnega parjenja in tako ogrozijo obstoj populacije na določenem območju. V teh mesecih je pomembno, da se v jutranjih urah držimo ustaljenih poti in ne prečkamo rastišč. Poleg izogibanja tem območjem je priporočljivo tudi, da hodimo in smučamo v tišini, da pse vodimo na povodcu in da se mirno odmaknemo, če opazimo živali.
Tanja Menegalija