Friko, Intervju - Urban Golob: »Dobro plezanje na pogled je za težje vzpone v velikih stenah najpomembnejše.«
Nastjo Davidovo je plezanje potegnilo v alpinistično šolo šele proti koncu srednje šole. Od takrat je s svojo radovednostjo, željo po plezanju in seveda talentom odkrivala plezalne kotičke in območja tako rekoč povsod po svetu. Kljub temu, da ji ni šlo vedno vse po maslu, in ji nekateri neprijetni ali celo težki dogodki niso prizanašali, jo je močna volja po napredovanju v plezanju pripeljala do odličnih zadnjih dveh sezon, ko je opravila zahtevne skalne vzpone predvsem v Dolomitih, pa tudi v naših stenah. Čeprav letošnja sezona še ni končana, smo jo vseeno zmotili med dnevom počitka in zastavili nekaj vprašanj.
Če pogledamo tvojo plezalno pot, se zdi, da zadnji dve sezoni precej izstopata po kvaliteti. Kako bi ju ti ovrednotila in ju primerjala med sabo?
Ti dve sezoni res izstopata. Še ena sezona pred tema je bila nekakšna predpriprava na to. Takrat sem dobila nekakšen zagon in sem spoznala, da si moram upati še malo več. Potem me je kar potegnilo. Na začetku sem si napisala seznam, kaj bi rada splezala. Resneje sem začela tudi trenirat, zahajat na plastiko, kar prej nisem počela. Pred tem sem plezala samo v naravi, bolj tako, rekreativno. Potem pa sem obrnila ploščo. Pogledala sem kako trenirajo drugi in sem si treninge priredila sebi. Treningi sicer niso kaj posebnega, niso profesionalni, sem se pa držala nekega reda, načrta, ki sem si ga sama postavila. Poleg plezanja rada delam jogo in tečem. Vse pa sem si podredila svojemu tempu življenja, hkrati pa sem življenje posvetila plezanju. Ko si zadovoljen, ti ni nič težko.
Lani si se posvetila Dolomitom, letos pa si poleg plezanja v apnencu kar nekaj plezala tudi v granitu ...
Glavni razlog, da sem bila veliko v Dolomitih, je bil pravzaprav ta, da sem bila glavna varovalka Luke Krajnca pri njegovi Bellavisti. Tam sva preživela skoraj mesec in pol in med njegovim študijem Bellaviste sem si tudi sama našla svoje smeri, ki sem si jih želela preplezati, nekaj pa je bilo še starejših želja. Sem pa že prej rada plezala po Dolomitih, pa v Alpah nad Chamonixom. Pravzaprav sem raje plezala tam, kot pri nas. Ampak potem me je pa povleklo tudi v naše stene, v kakšno moderno klasiko ali pa smeri, ki imajo za seboj kakšno posebno zgodbo. In videla sem, da znam plezat tudi v slabši skali in pri malo slabšem varovanju.
Je bila tudi zgodba razlog, da si se odločila za Obraz Sfinge?
Ja, seveda. Zgodba o Triglavu, o Sfingi, izpostavljenost in film so bili glavni razlogi, da sem se odločila za Obraz. Ker pa sem si želela vsaj poskusiti preplezat smer na pogled, najprej sploh nisem hotela gledat filma. Potem pa mi je Grega (Kresal, op. pisca) rekel, da je bilo veliko detajlov posnetih drugje, in da si z ogledom ne bi zapravila sajta. In ko sem film videla, sem si Sfinge želela še bolj. Ko sem se počutila dovolj pripravljeno, pa sva z Mihom Praprotnikom šla. Preplezala sva res samo zgornji del oz. samo Sfingo in malo je manjkalo, da bi mi uspel vzpon v prvem poizkusu (flash). No, tudi tako je bilo super. Sem bila zelo vesela, da mi je uspel prosti vpon že ob prvem obisku.
Zdi se, da imaš pri športnem plezanju še veliko rezerve ...
Športno plezanje jemljem bolj kot pripravo na daljše vzpone, zato tudi plezam večinoma na pogled, ker mi to najbolj koristi v večjih stenah. Če v daljših smereh prevečkrat ponavljaš posamezne raztežaje, ker jih ne uspeš prosto preplezati takoj, te lahko zmanjka v enem od zadnjih raztežajev. Se pravi, da moraš čim boljše plezati na pogled. Zanimivo je, da je moja najtežja smer na pogled v plezališčih ocenjena s 7b+, z rdečo piko pa 7c, ampak sem zanjo porabila malo časa. V hribih plezam enako težke smeri in enako hitro. Česa težjega pa se v plezališčih še nisem lotila.
Po poklicu si fizioterapevtka. Kako ti uspe plezanje usklajevati z delom?
Študirala sem deset let, ker sem bila vmes na petih odpravah oziroma plezalnih potovanjih (Patagonija, Amerika, Nepal, Kirgizija, Aljaska). Sem pa takrat tudi veliko delala v ordinaciji moje mame, tako da si stroške za plezanje od zmeraj krijem sama. Je pa res, da zadnji dve leti delam malo manj. Še posebej poleti, ko se posvetim plezanju. Lahko pa usklajujem trening in delo. Pomagam na plezalni šoli in vodim tudi pilates.
Si zelo vsestranska plezalka. Te zanima tudi zima oziroma nekoliko višji hribi? Zanima nas tudi zato, ker si imela precej neprijetno izkušnjo z zmrzlinami v Alpah pred nekaj leti.
Imela sem dve takšni izkušnji. Pri zmrzlinah sem bila kriva sama. Imela sem premajhne čevlje, preveč sem si jih zategnila, bili so še usnjeni, pa tudi sicer je bila temperatura krepko pod ničlo. Druga izkušnja pa je bil plaz v naših hribih, na Uršlji gori. Takrat sem si zlomila tudi gleženj in od takrat imam kar rešpekt pred snegom. Me je kar malo strah, sem nesproščena in ne uživam. Se pa malo boljše počutim nad Chamonixom, kjer sem tudi kar nekaj plezala. Zdi se mi, da se sneg tam drugače predela in lahko naletiš na bolj stabilne razmere. Seveda pa me še zanima kakšna odprava, kjer moraš obvladati vse, tudi sneg in led. Ampak bom videla. Če bo prišlo do tega, bi takoj šla.
Rodila si se v Kijevu in do svojega desetega leta si živela v Ukrajini. Si kdaj plezala tam, na primer na Krimu? Menda so tam dobre možnosti za plezanje ...
Baje je tam druga Paklenica. So me že povabili, pa kot plezalka še nisem uspela obiskat Krima. Smo pa v mojem otroštvu hodili tja na morje. Tam so klifi iz odličnega apnenca, podobno kot kje v Dalmaciji. V Ukrajini so tudi balvani, sicer pa je to bolj ravninska dežela.
V katero smer pa se ti odpira tvoja plezalna pot?
Ah, plezaš lahko vse življenje, bi pa nekaj let počela to še bolj intenzivno. Kolikor bo pač motivacije. Malo bi rada nadgradila še skalno plezanje, ga prenesla to v kakšne višje hribe, kakšen Pakistan ali pa Patagonijo. Zanima me tudi Norveška. Tudi letos sem malo bolj potipala granit in zdaj vem, kaj in kako moram trenirat za takšno plezanje.
Nastja, hvala za pogovor.
Urban Golob
Nastjini najpomembnejši vzponi
Odprave:
Patagonia 2004: Aguja Gillament Amy coluir (450 m, 5, 60˚), ženska ponovitev; Aguja de la S Josh Alke (450 m, 6+/4-5).
ZDA 2005: Yosemite in Indian Creek: Salathe wall (1200 m, VI, 5.9, C2+), NP do 5.11.
Nepal 2005 - Kumbu, UIAA mednarodni tabor za mlade alpiniste: Lobuje East (6119 m, 900 m v devetih urah, prva izkušnja z večjimi višinami).
Kirgizistan 2007: Ak Su: Slesova (4240 m) Perestroika Crack (900 m, 5.10, A0), Central piramid (4380 m) NW pillar (900 m, 5.10c), Piramid du Pamir (3605 m) Lost Mountain (900 m, 5.10c) in Nad Bazo (400 m, 5.10b, prvenstvena smer).
Aljaska 2009 - Ruth Gorge: The Stump (2200 m) Goldfinger (600 m, IV/5.11a), Eye Tooth (2960 m) Dream in the spirit of Mugs (1000 m, V/5.10c).
ZDA 2010 - Yosemite: balvaniranje v Bishopu in Indian Creeku (na pogled do 5.11c in do V5 na balvanih) in nepozabnih osem dni v El Capitanu kot varovalka Luke Krajnca v 41 raztežajev, 5.13b (8a) in 1200 metrov dolgi smeri Golden Gate.
Tekmovanja:
Hrvaška - Paklenica: prvo mesto BWSC 2009 in tretje mesto BWSC 2010.
Francija - nad Chamonixom:
Grandes Jorasses - S stena: Mac Intyre - Colton (1200 m, VI/6, M6, 2 dni)
Aiguille du Midi - S stena: Chere (1000 m, V/4)
Aiguille du Midi - S stena: Eugster direct (1000 m, IV/5)
Aiguile de Pelerins - S stena: Rebuffat – Terray (550 m, V, WI5, M6)
Mt. Blanc du Tacul: Modica-Noury (500 m, WI5+, M5)
Les Courtes - S stena: Swiss Route (800 m, IV/3)
Gran Capucin: Voyages selon Gulliver (7a+, 300 m)
Dolomiti:
Cima Grande: ISO 2000 (7a+, 500 m), NP
Cima Ovest: Spigolo degli Scoiattoli (7b, 500 m), RP
Cima Piccola: Gelbe Mauer (7a+, 350 m), RP
Cima Piccola: Da Corte Vecchio Aldo Nobile (7b+, 200 m), RP
Tofana di Rozes: Compagni di Merenda (7b, 350 m), NP
Marmolada: Don Qixote (6, 800 m), Tempi Moderni (7+, A0, 1000 m), Vinatzer-Messner (6+, 1000 m): vse tri smeri v enem poletju
Rochetta Alta: Strobel (VII-, 650 m)
Tofana di Rozes: Sognando auroro (7b+, 600 m)
Lastoni di Formin: Spidermana (VIII+/IX-, 300 m)
Slovenija:
Triglav: Bergantova (VIII+/IX, 350 m), RP
Triglav: Na drugi strani časa (VIII, 350 m), RP
Triglav: Metropolis (VIII+/IX-, 350 m), RP
Triglav: Obraz Sfinge (IX/IX+/VII, 160 m), RP