Savinjske novice - Marija Denša: ... spoznavali zgodovino, kulturo in naravo Makedonije
Planinsko društvo Nazarje je v začetku julija izvedlo desetdnevno planinsko potepanje po Makedoniji. Glavni cilj je bil vzpon na nekaj njenih najbolj znanih in privlačnih dvatisočakov, hkrati pa spoznati zgodovino, kulturo in naravo te dežele in njenih prebivalcev.
Kjer so gore v resnici planine
V Makedoniji so gore v resnici planine, saj so vse do vrha porasle s travniki, ki so v zgodnjem poletju cvetlična polja neizmernih dimenzij. Skalovja je malo. Značilnost makedonskih gora so tako tehnično relativno nezahtevni, vendar zelo dolgi in vroči pristopi. Vse poti so opravili pod vodstvom izkušenega lokalnega planinskega vodnika.
Zdravljica na Golem Korabu
Že prvi dan po prihodu so se nazarski planinci podali na Golemi (po naše Veliki) Korab, ki je najvišja gora Makedonije in hkrati Albanije, torej je mejna gora. Visok je 2.764 metrov in po višini za sto metrov zaostaja za Triglavom. V nekdanji Jugoslaviji je bil drugi najvišji vrh.
Zelo dolg pristop po neizmernih travnatih pobočjih, brez vsakršne sence, je zahteval svoj davek. Nekaj planincev je obstalo in se predčasno vrnilo na izhodišče. Večina, ki je zmogla na vrh, je po tradiciji društva na njem razvila slovensko zastavo, zapela Zdravljico in še nekaj planinskih pesmi.
Ovčji pastir, ki govori angleško
Medtem ko so se šli nazarski planinci turizem in rekreacijo, so nekateri na gori delali. Le nekaj deset metrov od vrha je albanski pastir, ki je odlično obvladal angleščino, ob pomoči dveh veličastnih šarplanincev pasel skoraj dvesto glavo čredo ovac. Podobnih prizorov je bilo na poti kar nekaj …
Marijan Denša