Dušan Kuralt: ... za Centralno
Karavanke | Begunjščica | Centralna grapa
Plani za danes so bili sicer drugačni, pa jih je včerajšnji dež odplaknil.
Potem sem zvečer prebral Majino poročilo in se spomnil, da imam od prejšnje nedelje še dolg v Centralni.
Smuči sem nesel do začetka Šentanca po servisni cesti. Dalo bi se tudi prej stopiti na smuči, ampak verjetno brez kratkih prekinitev ne bi šlo. Od Zelenice naprej sem koristil špuro, ki jo je malo pred menoj naredil še en osamljeni jezdec. Ki pa je na žalost šel le do vstopa v Centralno. Ampak sem mu bil kljub temu hvaležen.
Nato sem se še malo matral na smučeh, ko pa sem naletel na stopinje, ki so bile že precej stare, so smuči romale na ruzak.
Razmere za hojo so bile čisto v redu, ni se plazilo, ni ropotalo, pa še oblačno je bilo. Skratka ni bilo razlogov, da ne bi šlo do vrha.
Kakih 20 višincev pred izstopom je zmanjkalo snega, vendar sem šel kljub temu pogledat na vrh, če je kaj novega. Nato sem se urno vrnil na štart.
Smuka je bila nad pričakovanji, le zavoje je bilo treba tako načrtovati, da si se izognil kamnom. Na najožjem delu ni šlo brez abručanja, ko se je pa stvar spet razširila, je moje smučanje tudi po estetski plati pridobilo na vrednosti.
Na smučeh je šlo do polovice plazu nad srednjo postajo, kjer sem se preobul v superge. Ravno takrat je nad Zelenico začel krožiti helikopter.
Nekdo je imel manj sreče kot jaz.