ledauphine.com - Antoine Chandellier: S svojim avtobiografskim romanom je hči Maurica Herzoga povzročila pravi škandal. Intervju z avtorico
Spretno pisanje razkriva dramo brata. Triinštiridesetletna Félicité Herzog, zaposlena v Arevi, namreč skuša razumeti tragedijo svojega starejšega brata Laurenta, ki je duševno zbolel in za katerim ni nikoli žalovala. Družinsko dramo razloži skozi spodletelo poroko iz koristi med materjo, emancipirano dedinjo imperija Schneider iz antisemitskega okolja, in očetom, ministrom pod generalom de Gaullom, in avanturistom, obsedenim z lastno legendo, ki je uničila njegovega sina. Avtorica Maurica Herzoga opiše brez zadržkov kot nezvestega moža, očeta, ki ga otroci nikoli niso imeli in občudovalca Jean-Marie Le Pena. Podvomi v razplet prvega vzpona na osemtisočaka.
Intervju z avtorico
Koliko je resnice v vaši knjigi?
Tema je sicer avtobiografska, toda zgradba je izmišljena. Moj oče je imel nekoliko izkrivljen odnos do resnice, zato je moja izhodiščna hipoteza naslednja: opišem mit, prežet z dimenzijo laži, in sicer gradim na ideji, da mojemu očetu in Lachenalu ni uspelo priti do vrha, da sta se morda ustavila sto metrov pred vrhom in tako ubežala gotovi smrti. Pod nacionalističnim političnim pritiskom leta 1950 pa sta se dogovorila, kako bosta v javnosti predstavila svoj podvig. Ta mit je bistveno vplival na zdravstveno stanje mojega brata Laurenta, ki so ga za nameček vzgajali v prekrasnem, toda ravnodušnem svetu.
V kaj verjamete vi?
Mislim, da ne bomo nikoli zares vedeli, kaj se je zgodilo na vrhu Anapurne. Zaskrbljujoč odnos mojega očeta do resnice, bodisi v povezavi z njegovim življenjem bodisi z ženskami, meče senco dvoma na njegove trditve. Okoli lastne podobe je zgradil nekakšno obzidje in nikogar ni spustil notri.
Čutiti je jezo z vaše strani ...
S starejšim bratom nisva mogla sprejeti vseprisotnega mita in vedno odsotnega očeta. Njegova resnica za naju ni bila sveta, sva pa razumela, da je bilo ohranjanje legende zanj bistvenega pomena, da je lahko živel navkljub poškodbam. Po mojem mnenju je ravno življenje v laži sprožilo Laurentove težave.
Ali je primerno sedaj izdati to knjigo?
Prej nisem bila pripravljena. Morala sem doumeti svoj odnos z očetom in bratom. Poleg tega sem vedela, da je bil ta mit nekaj svetega za celo generacijo Francozov. Ali ni moj oče konec koncev zgolj izpolnil zahteve naroda po koncu vojne, in sicer, da je na vrhu neke gore postavil francosko zastavo? Vendar je od tedaj preteklo že kar nekaj časa, očetu se čas izteka, zato ga takšna izpoved ne bo več prizadela, jaz pa sem nujno morala razumeti še za časa njegovega življenja. Zame je ta knjiga nujno potrebna.
Zakaj je naslov knjige Heroj?
Pravi heroj je preživeli, ki premaga trpljenje, in ne tisti, ki ga imajo za legendarnega. Heroj je pogosto pozabljeni Louis Lachenal. Heroj romana pa je tudi moj ranjeni brat.
Prevedla: L. V.