Planinski vestnik: ...maj 2018

Vertikala je bila letošnjo zimo gostoljubnejša za alpinistične smučarje kot za plezalce. Tedensko svež sneg je zakrpal kopnine v redko zalitih smereh, iz klasik pa napravil prave smuk proge. Nekatere klasične smeri so v danih razmerah pri oceni težavnosti zagotovo izgubile kak plus, kar pa je le kazalo na to, da se v stenah skriva še kaj zanimivega in neodkritega. Težava je bila le nevarnost plazov, ki jo je slabo predelan sneg povzročal in tako okrnil izbiro sten. Slednje je veljalo tudi za plezalce, saj jih je plaz nekajkrat obšel tudi v pritličju gora, med plezanjem slapov. Čeprav so se razmere poredko stabilizirale, je dobra zalitost zagotovo koristila tudi plezanju, le pravi čas in steno je bilo potrebno izbrati in že so nastale prvenstvene oz. redke ponovitve.

Strme smučine

Begunjščica je vedno obljudena, ni pa vedno toliko novosti v njenih stenah. Najprej nekaj ponovitev. 14. marca je Jan Palovšnik presmučal smer Nahod (IV+, S5+/S4, 250 m), Matej Kosem s prijateljem pa Vzhodno (T, 300 m). Sledile so padavine in nato, 17. marca, spust Mateja Mejovška v območju Direkne smeri (V, S6, 350 m). Med smučanjem je splazil ogromno suhega snega, vendar se nad kvaliteto smučanja ni pritoževal. Stabilen suh sneg je nekaj dni kasneje zvabil skupino štirih v ogledano in predhodno že poskušano smer. Izziv je bil povezati smer Trolko z grapo, ki pripelje na Šentanski plaz, uganka pa je bil vmesni skok. 20. marca je smučanje uspelo Mateju Mejovšku, Simonu Erjavcu, Žigi Šteru in Andražu Šparovcu, ki so skok prevozili vsak po svoje – s spustom, po zraku in s strmim obhodom. Smer so poimenovali Trolissimo. Po spustu sta Simon in Andraž obiskala še Lenuhovo smer. Slednja je bila nato še večkrat ponovljena. V Begunjščici sta naslednji zanimivi ponovitvi nastali v začetku aprila. Jaka Ortar je odsmučal kratko a strmo smer Križ sv. Ane. Naklon smeri je med vzponom izmeril in podal natančno oceno Z+, 55/50°, 110 m. Najverjetneje je bila to šele prva ponovitev smeri.

S sosednjih grebenov se je prav tako smučalo zanimive linije. Marko Kern in Jaka Ortar sta 16. marca v Košuti presmučala smer Pomladni veter (Z, 50-55°/40-45°, 320 m). Pomlad se je zagotovo poznala na dostopu, ko sta gazila gnil sneg, višje v smeri pa ju je poleg solidnih razmer pričakal celo pršič. Kasneje, 22. marca, je Marko skupaj z Boštjanom Beštrom spet obiskal Košuto. Presmučala sta novo smer desno od prej omenjene. Za ta strm slalom med zelenjem sta se morala pri vzponu še posebej potruditi, prehodi namreč niso bili takoj očitni. Smer sta poimenovala Pomladna sapica (45-50°, dva prehoda bolj strma, 200 m), saj je zahtevala bolj delikatno smučanje kot sosednji ˝veter˝. V soseščini je Matej Mejovšek istega dne smučal levo od Tihotapske smeri. Najprej je kazalo, da gre za novo smer, a je zadrego razrešil Iztok Tomazin, ki je smer presmučal več let nazaj. Matej je bil še naprej produktiven in našel novo varianto med smerjo Viharček in Y. Z grebena se je spustil po smeri Viharček, se od nje odcepil in dosegel smer Y po novih prehodih. V celoti nepresmučana pa je bila prva grapa v Velikem vrhu, katero je Matej presmučal 1. aprila in jo poimenoval Luna. Naslednji dan je obiskal še Osrednjo grapo in ji dodal novo direktno varianto v zgornjem delu. Košutica oz. Ljubeljska Baba je dobila novo smučarsko linijo po SV grebenu. Prvi so jo 2. aprila presmučali Jaka Ortar, Marko Kern in Marijana Cuderman. Ocenili so jo z Z, 55/40-50°, 250 m. Smer je v manj ugodnih razmerah 6. aprila prvi ponovil Primož Vrhovnik. Smučal je v bolj mehkem snegu kot predhodniki in poslal precej snega s stene v dolino. Drugih ponavljalcev, ki bi se nad tem pritoževali, kasneje ni bilo. V Kamniško – Savinjskih Alpah sta 6. aprila lep spust opravila Matej Kosem in Klemen Šafar, ki sta presmučala Južni žleb (IV). Smer ni med najbolj obiskanimi, kljub lepi in izraziti liniji.

Raziskovalo se je tudi na Jezerskem. Pred domačim pragom je smučal Davo Karničar v družbi z Jasom Korsicem. 26. marca sta presmučala novo varianto Ogledniške smeri, ki poveže vrh gore z originalno smerjo. Varianto sta ocenila z S4-5, 40-50°, 200 m in poimenovala IBEX ibex. Smer je 11. aprila prvi ponovil Primož Vrhovnik. V Raduhi so bile ponovljene redko smučane Vetrne police.

Veliko se je smučalo tudi v Julijcih. Strožič je bil redno obiskan. Veliko se je nanj plezalo, pogosto pa z njega tudi smučalo. Večkrat sta bili smučani Kramarjeva smer in Peto žrelo, presmučana pa je bila tudi stena desno od bivaka. Podstavek tega dela stene ni smučljiv, višje pa je stena precej strma in razdrapana, zato se le redkokdo zagleda vanjo. Začetek aprila je dobro zalite prehode v njej izkoristil Matej Mejovšek. Podstavku se je izognil tako, da je od bivaka prečil desno v steno in tam pričel vzpon proti vršnemu grebenu. Z grebena je odsmučal po smeri vzpona do začetka prečke, po kateri je zopet priplezal do bivaka. Dolžina smeri je 300 m, ocena pa še ni znana.

Daljšo turo sta si prvi vikend v aprilu začrtala dva Andreja – Erceg (Črnuški AO) in Grmovšek (AO Kozjak). Prvi dan sta smučala z Dolkove špice (III+) in s Križa na Kriške pode (III+). Naslednjega dne sta se odpravila še na Razor, ga odsmučala v okviru letne poti (smer Kamba: S5 zgoraj, spodaj III, 250 m, skupaj 600m) in se čez Sovatno vrnila v Vrata. Spust z Razorja po smeri Kamba je bil verjetno prvič ponovljen.

Nad Sočo je bila ponovno obiskana zahodna stena Krnčice. S plitkega sedla med vrhom Krnčice in Srednjim vrhom je smučal Blaž Volčanjk (AO Bovec) in verjetno presmučal novo smer. V desnem delu stene je znan le še en spust, ki pa naj bi potekal še bolj desno od omenjenega. V JZ steni grebena Stadorja nad kaninskim smučiščem je 7. aprila Mitja Filipič (AO Nova Gorica) presmučal novo smer levo od glavnega vrha. Smer je dobila ime Utrinek (Z+, 40-50°, 200 m). Sledil je še spust po Grapi v severnem grebenu (Z, 45°, 250 m) Hudega Vršiča. Še zahodneje v Julijcih so obisk dobila južna pobočja Žrdi (40°, 300 m). Jaka Ortar in Marko Kern sta do lepih pobočij pristopila po strmi gozdni grapi (45°). 24. marca so se jima pridružili še Marijana Cuderman, Meta Meglič in Boštjan Bešter. Skupaj so presmučali Južno grapo (Z, 50/44-45°, 450 m) v Koštrunovih špicah. Nad planino Pecol je bil večkrat presmučan Špik nad Plazom, katerega podstavek letos nudi več variant in omogoča izpeljavo dolge smučarske smeri po njegovem hrbtu. Redko se smuča s Špika Hude police. S slednjega sta 7. aprila smučala Marijana Cuderman in Marko Kern - v spodnjem delu po različnih smereh. 

Novi v primorskih stenah

Plezalno je bilo najbolj zanimivo v lažjih grapah, kjer so se srečevali plezalci z in brez smuči. Slabo predelan sneg je povsod povzročal preglavice, hkrati pa je dobra zalitost omogočila tudi prvenstvene smeri. Z velikim zamikom je na dan prišla vest o prvenstveni v skrajnem desnem delu Loške stene. 24. januarja sta jo v SZ steni vrha V Gradu preplezala Tadej Golob (AK Črna) in Peter Bajec (AO Železničar). Plezati sta pričela v vpadnici vrha in približno tako tudi nadaljevala. Z vrha je nato sledil dolg in naporen sestop – odtod tudi ime Dolga pot domov (IV/3, M4, 450 m). Druga prvenstvena velikega formata je novejšega datuma, leži pa blizu prej omenjene smeri. Preplezala sta jo Miha Zupan (AO Tržič) in Miha Zupin (AO Kranj) v Vrhu Ribežnov nad dolino Možnice. Linijo je imel Miha Zupan že več časa ogledano, letošnje pošiljke snega pa so jo napravile užitno za vzpon. Smer poteka v vpadnici vrha in nudi izpostavljeno plezanje s slabim varovanjem. Njena direktnost in izvor naveze sta pripeljali do imena Gorenska diretisima (IV+, 4, 85-90/ 45-70°, 750 m).

Pred in po pomladne smeri

V drugi polovici februarja so člani Slovenske mladinske alpinistične reprezentance gostili Britance. Izbiranje ciljev v danem vremenu ni bilo enostavno, toda nekaj je bilo potrebno storiti. Poleg dolinskih dejavnosti so tako uspeli preplezati nekaj smeri v gorah. Matija Volontar (AO Jesenice) in Tom Livingstone sta 18. februarja plezala v Trmastih kaminih (VI-/IV-V, 280 m) Nad Šitom Glave. Nekaj dni kasneje sta ponovila še Severovzhodni raz. Najdaljšo turo na izmenjavi sta 20. februarja opravila Richard Kendrick in Žiga Oražem (AO Kamnik), ki sta preplezala smer Herlec - Kočevar  (V-, 500 m) in nato bivakirala vrh stene. Naslednjega dne sta zaradi slabe vidljivosti sestopila v Trento, kjer ju je prevzel mentor Marko Prezelj (AO Kamnik). Tim Oliver in Anže Klarič (AO Ljubljana Matica) sta 21. februarja plezala Kranjsko poč (IV/III-IV, 250 m), po poskusu v sosednji Tandari-Mandari (V+/IV, 250 m) pa sta jima sledila še Tim Miler in Jernej Ortar (AO Ljubljana Matica). Na zadnji plezalni dan so Matija Volontar, Marko Prezelj in Tom Livingstone nad Logom pod Mangartom preplezali Desni Leštanovec (WI6, 150 m), nekaj navez pa slap Fortino in Rabeljski slap. Led v slapovih je nato vztrajal še do konca marca. Takrat se je še plezalo pod Prisojnikom in v Krnici.

Na prehodu v pomlad se je preplezalo nekaj lepih dolgih smeri. Člani AO Železničar so 21. marca v vzhodni steni Ojstrice plezali smer Sneguljčica (III+/3, 600 m). Denis Arnšek in Aleš Paradiž (oba AK Črna) sta v Turski gori rezala meglo in iskala prehode v Peščenem razu (III+/2, 600 m). Proti vrhu sta plezala nenavezana in sproti pobrala še kakšen ne najlažji prehod. Dobre razmere so bile tudi v Kalški gori. 24. marca sta jih preizkusila Jurij Rous in Peter Novak (Črnuški AO) v Jetijevem žlebu (III, 60°, UIAA3, 550 m). Žleb sta dosegla po Mihovi grapi in tako skupno preplezala 850 m stene. V Kalškem grebenu je bila plezana Diagonalka (III+/3, M, 70/40-60°, 750 m). V njej sta Luka Kramarič in Ahac Istenič (oba Črnuški AO) našla zelo dobre razmere. Sestopila sta po Neskarjevi prečnici (III/2, 750 m). V Košuti je bil plezan Y, Prontarska in Mošeniška smer. Tadej Bolta je v Planjavi s soplezalcem plezal varianto Pripravniške smeri (III+/3, 600 m). Varianta je nastala nehote zaradi množice prehodov.

Na Jezerskem je bila zopet bogato obiskana Teranova smer, po dolgem času pa je bila ponovno ponovljena Zimska varianta Jubilejne smeri (V/5-6, M, 500 m). Slednjo sta preplezala Luka Stražar in Petra Klinar (oba Akademski AO) ter pohvalila razmere.

Mijo Kovačevič in Sabina Movh (Šaleški AO) sta lepote iskala v steni Črnega vrha na Dleskovški planoti. Dolgo gaženje je bilo poplačano z vzponom po Desni (50/30°, 110 m) in Levi grapi (60/30-40°, 110 m).

V prvi polovici aprila se je nadaljevala letošnja tradicija padavin. Nižje je sneg pričel hitro kopneti, sami vrhovi in skrite severne stene pa so še vedno ostale na debelo okrašene. Tudi tople južne stene, ki dišijo po morju so bile še vedno dobro zalite. Člani PK Idrija so v Srednjem vrhu nad vasjo Krn preplezali kombinacijo Leve in Desne grape (40-50°, 400 m). Le malo zatem je deževje vznožje smeri povsem spremenilo. Podobno je bilo tudi v steni med Srednjim vrhom in Krnom nad Drežnico. Tam sta 7. aprila Marko Leban in Rado Lapanja (oba AO Cerkno) preplezala smer Grapa (45-50°, 650 m). Smer ni pogosto plezana, saj navadno plezalce bolj pritegne sosednje Korito, ki je bilo letos večkrat ponovljeno. Nad Martuljkom sta člana AO Kranj Robert Karu in Jaka Domitrovič v nedeljo, 8. aprila preplezala Špikov graben (III,WI3+,30-50°, 600 m), nekaj dni pred tem pa Mladinsko smer (IV/II-III, 620 m) v Storžiču. Medtem, ko sta v grabnu še nekaj gazila, je bila Mladinska dober primer idealnih razmer.

Pred glavnim ciljem še Patagonija

Luka Lindič in Ines Papert sta se 6. aprila odpravila proti Šiša Pangmi, kjer bosta poskušala preplezati novo smer v JZ steni. Vračata se predvidoma 28. maja. V času njunega odhoda je na dan prišlo poročilo o Lukovi nenačrtovani odpravi v Patagonijo. Odpravo sta poleg Luke Lindiča sestavljala še Alexander Huber in Fabian Buhl. Glavni cilj je bila vzhodna stena Cerro Torreja, kar pa se je hitro pokazalo za neizvedljivo. Vreme in razmere so jih usmerile v manj zahtevne cilje. Luka je s Fabianom najprej preplezal Italijansko smer v vzhodni steni Aguja St. Exupery. Sledil je neuspešen poskus z Alexom in Danielom Arnoldom v zahodni steni Aguja Poincenot, še en v El Mochu in nazadnje uspešen vzpon s Fabianom in Danijem v povezavi smeri Lüthi-Dominguez v Aguja Rafael Juarez. Dober trening pred zahtevno odpravo.