Kamničan.si - Blaž Komac: Po čem so danes biseri?
Med predvolilnimi obljubami smo na Kamniškem poslušali, kako bodo bodoči župani skrbeli za Veliko planino. Govorili so predvsem o ohranjanju njenega gospodarskega pomena, skrbi za žičnico in smučišče, ohranjanju dostopa in spodbujanju pašne dejavnosti. S tem ni nič narobe, vendar moramo pripomniti, da smo žal bolj malo slišali o varovanju alpskega bisera, ki mu iz sebičnih gospodarskih razlogov še ni bilo dano postati park. Čemu park, ki bi nas gotovo samo omejeval, čemu formalno varovanje, ko znamo sami poskrbeti za naravo, čemu varovanje pitne vode, ko pa se voda do izvirov že sama prečisti? Čemu vrednote?!
Kaj je največja vrednota Velike planine? Njena višina? Zelena barva? Bližina Kamnika? Pašniki? Razgledi? Razvoj turizma? Žičnica? Pešpoti? Mar ni poleg čudovitih naravnih danosti največja vrednota Velike planine predvsem starodavna, večtisočletna kulturna dediščina naših prednikov. Ta se najbolj odraža v stavbni dediščini, »gručasto razporejenih srebrno-sivih, v soncu bleščečih se lesenih streh pastirskih bajt«, ki nas pozdravijo že od daleč. V stavbni dediščini se odraža življenje in kultura pastirjev, njihovo delo, šege in duhovno izročilo.
Skoraj odveč je zapisati, da je tako rekoč najpomembnejša značilnost pastirskih bajt njihova nenavadna, ovalna oblika: »prvotna bajta,« je ugotovil etnolog in umetnostni zgodovinar Tone Cevc, je bila podobna »ovalni prazgodovinski, zgodnjegrški hiši, ki so jo arheologi odkrili v Stari Smirni in je stara nad tri tisoč let.«
Pred leti je še lahko zapisal, da »ubranost in arhitektonske vrednote lesenih in kamnitnih stavb« še kaže »precejšnjo skladnost v gradivu, prostorski zasnovi in stavbnih detajlih.« Četudi je že moral ugotoviti, da je »vse manj pastirjev, ki bi rasli leta in leta s Planino in ki bi mogli mladim vcepljati duhovno izročilo Velike planine.«
Medtem ko smo razpravljali o prihodnosti Velike planine in volili župana, ki jo bo usmerjal, se je planini prihodnost že zgodila. Med značilne ovalne bajte se je prikradla takšna, ki jo odlikujeta nadpovprečna velikost (višina) in središčna lega, če ne omenjamo naklona strehe in drugih podrobnosti, ki zanimajo samo arhitekte, krajinske arhitekte, etnologe, umetnostne zgodovinarje in geografe ...
Mislim, da se bomo morali odločiti: ali bomo ohranili vsaj del značilne prvobitnosti, ki krasi Veliko planino, in tako privabila še več pristnosti željnih turistov, ali pa bo Velika planina postala le še ena od neštetih turističnih destinacij, ki se ne more (več) pohvaliti s tem, da je lepa.
Občini Kamnik predlagam, da ustanovi finančni sklad, iz katerega bodo črpali subvencije tisti, ki bi želeli obnoviti bajto na Veliki planini, obenem pa naj nemudoma pripravi podroben občinski prostorski načrt (OPPN) za to območje z jasnimi pravili igre. Alea iacta est – kocka je padla, čas se izteka! Kjer ni občutka za dobro in prav, se izgubi tudi občutek za lepo.
dr. Blaž Komac