Planinska zveza Slovenije: AKTUANO: Pazite nase! - Stati inu obstati! - Tibet, kitajska olimpijada, mi - Iz dejavnosti PZS + Komisije upravnega odbora PZS poročajo + Planinska društva in meddruštveni odbori + Priloge
VSEBINA
AKTUALNO: Pazite nase! - Tone Škarja
»Stati inu obstati«
Tibet, kitajska olimpijada, mi
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Pismo g. Petra Hillaryja predsedniku PZS
Razvitje prapora PZS ob 60-letnici njenega delovanja
Počastitev izdaje znamke posvečene dr. Juliusu Kugyju
Marjanu Oblaku v spomin: v 82. letu je sklenil življenjsko in planinsko pot - in memoriam
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
Komisija za alpinizem
Vodniški kotiček
Komisija za odprave v tuja gorstva
Gospodarska komisija
Komisija za varstvo gorske narave
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
VABIJO
POROČAJO
OBVEŠČAJO
OSTALO
MLADINSKA PRILOGA
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE
PAZITE NASE!
Ko gremo v gore, moramo sami poskrbeti zase.« (Iz prizorčka - skeča v »moderni« slovenščini - šolske skupine na občnem zboru PD Kamnik, 14. 3. 2008)
»Kanin: V sredo popoldne je pod kočo na Kaninu zunaj urejenega smučišča plaz zasul smučarja. Pri sebi je imel napravo, ki oddaja signal, tako da so ga gorski reševalci zelo hitro našli nepoškodovanega.« (Iz dnevnega časopisja 14. 3. 2008)
Navedena citata imata bistveno večjo povezavo, kot je videti na prvi pogled. Najprej se moraš sam usposobiti za svojo lastno varnost in skrbeti zanjo. Vsi, drugi, vključno z reševalskimi službami, lahko samo »gasijo«, ne morejo pa preprečiti »požara«. Prvi citat je bil opozorilo slabo opremljeni prijateljici, zaradi česar je odpadel načrtovani »izlet« v hribe, drugi pa je izpustil najpomembnejšo podrobnost, čeprav pozneje na spletu »Gore - ljudje« dopolnjeno. Smučar je imel pri sebi vklopljeno plazovno (lavinsko) žolno, prav tako pa je žolno imel eden od smučarjev, ki so nezgodo opazili. S pomočjo signala so hitro našli mesto povsem zasutega smučarja in ga še živega in nepoškodovanega odkopali izpod dobrega pol metra debele plazo-vine. Imeli so torej opremo in znanje za njeno uporabo. Gorski reševalci s psi, pa naj so bili še tako hitri, bi po vsej verjetnosti izkopali le še mrtvega smučarja. Statistika je za zasutega v plazu neusmiljena - po eni uri skoraj ni več možnosti preživetja. V tem primeru je bilo glede varnosti hote ali nehote vse v redu, če izvzamemo smučanje v nevarnih snežnih razmerah. Usposabljanje za gibanje v gorah, za uporabo opreme in za pravilno in hitro ukrepanje je bistveno. To ne zmanjšuje pomena gorskih reševalcev, saj je iskanje in prenos ponesrečencev predvsem njihovo delo. Prav tako je pa njihovo delo tudi vzgoja planincev, torej potencialnih ponesrečencev, za pravilno ravnanje in gibanje v gorskem svetu, ter vzgoja za samopomoč. Prav tako je treba planince opogumiti, da ne oklevajo s klicem na pomoč, kadar so poškodovani ali jim je življenje res ogroženo, oziroma sodijo, da so v pretežkem položaju, da bi se mogli rešiti sami. Naloga planinske organizacije je, da svojim članom nudi možnost usposabljanja v smislu povedanega, dolžnost usposobljenih planincev, vodnikov, alpinistov in reševalcev pa je, da »solijo pamet« tudi očitno premalo ozaveščenim mimoidočim, pa naj bodo vprašani za nasvet ali ne. Značilnost ljudi je, da skrivajo svoje neznanje. Tisti, ki več ve, sluti tudi, koliko je šele tistega, česar ne ve, nevednežu pa je njegov plot enako ovira za razvoj kot »zaščita« pred onimi, ki bi ga lahko kaj naučili.
Prihaja pomlad, vsak nov sneg je veliko nevarnejši od zimskega, pozneje bodo snežišča po grapah in osojnih pobočjih otrdela, sledilo bo poletje z neurji, ko dež s snegom ali točo veliko hitreje ohladi telo kot kak zimski metež, prišli pa bodo tudi dnevi jasnega neba in svežega zraka, zaradi česar v resnici hodimo v hribe. Če nam bo pri tem pomagala tudi jasnina v glavi glede lastne varnosti, imamo veliko možnosti za veliko let dobrih vzponov.
Tone Škarja