AKTUALNO: Vrednost planinstva - Tone Škarja
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO...
17. januar 2008
V S E B I N A
AKTUALNO
Vrednost planinstva
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Meje so padle
Novoletni sprejem za najboljše vrhunske športnike
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
Odbor za članstvo
Komisija za alpinizem
Komisija za planinska pota
Planinski koledar 2008
Vodniški kotiček
Komisija za gorsko popotništvo
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI
Vabijo
Poročajo
Obveščajo
Ostalo
MLADINSKA PRILOGA
Vrednost planinstva
»Planinstvo ostaja najpopolnejša aktivnost za telesno in duševno zdravje in je primerno za vsa starostna obdobja«, so bile pozdravne besede predsednika PZS Franca Ekarja na novoletni dan. Ni jih povedal mikrofonu kake konferenčne mize, pač pa planincem 1500 metrov visoko v zimskih gorah, na Kališču pod Storžičem. V tem stavku je zajeto jedro našega gibanja, dejavnosti, odnosa do narave in vrednosti slovenskega gorskega sveta, prav tako pa smisel našega druženja in organizacije. Slovenci smo res ljubitelji gora in še to predvsem svojih. Tuje le obiskujemo, za svoje moramo tudi skrbeti, in to je globlja ljubezen. Želimo, da so nam vir doživetij in take jih namenjamo tudi zanamcem. Vsaka človekova dejavnost je poseg v naravo, organizirano planinstvo pa skrbi za to, da je pri tem čim manj škode. Tudi zato združuje veliko dejavnosti pod skupno streho – da jih namreč planinsko kultivira. Planinski vestnik (5000 izvodov), Planinski koledarček akcij (5000 izvodov), stenski planinski koledarji (40.000 izvodov), literatura, vse to priča o resnični naklonjenosti Slovencev planinstvu in predvsem o ljubezni do naših gora. Ob tem je težko razumeti grobe posege s cestami celo po najbolj zaščitenih predelih, vožnje z motorji, štirikolesniki in avtomobili po pašnih planinah – enih najlepših na svetu, dirke s smrdljivimi motornimi sankami, tekmovanje terencev, kdo se bo dlje prikopal skozi zamete na Menini ali Smrekovcu. Kot da desnica ne sme vedeti, kaj dela levica – če obrnemo stari pregovor o dobrih delih. Za omejevanje teh nepotrebnih in za naravo škodljivih »planinskih« pustolovščin smo planinci premalo močni in država preveč dvolična.
Pred kratkim sem na radiu poslušal Franca Oderlapa, med Slovenci prvega in doslej edinega pravega »osvajalca« najvišjih vrhov vseh sedmih celin: »Grem v svet zato, da se obogaten vračam domov«. Ko vidiš druge gore, druge dežele, druga mesta, se šele zaveš vrednosti, a tudi majhnosti in krhkosti naših dragocenosti. Podobno je ob združevanju evropskih kultur povedal teolog in filozof Edvard Kovač: »Evropa je imela v sebi duh Odiseja - odhajati v svet, videti ga, se obogatiti z njegovo različnostjo, in se vračati na rodno Itako«. Tudi naše sodelovanje z drugimi planinskimi organizacijami nosi ta duh v sebi. Ne hodimo v Himalajo samo plezati in osvajati. Že skoraj tri desetletja pomagamo učiti Nepalce alpinističnih in planinskih veščin. Čeprav je njihov osnovni interes posel (biznis), in tudi njihove planinske organizacije so naravnane predvsem v to smer, jim naši inštruktorji posredujejo predvsem naše vrednote. Kajti, ni samo Slovenija majhna in ranljiva, taka je vsa zemlja, njen gorski svet pa še posebej. Prav Oderlap in njegovi so pri vračanju s Carstenszove piramide naleteli na to nasprotje. V vznožju ene najlepših gorah je eden največjih rudnikov bakra na svetu, vir pošastnega onesnaževanja in hkrati dokaz, da ima kapital daleč večjo moč od zavesti o minljivosti nas vseh in krhkosti našega planeta. Ravno tiste dni je Indonezija na Baliju gostila svetovno konferenco o varovanju okolja. Ni si mogoče zamisliti zgovornejše slike o dvoličnosti človeškega ravnanja. Na eni strani množica političnih naravovarstvenikov, v isti državi pa vir strupenih odplak v prvobitno naravo in ogrožanje enega zadnjih zatočišč prvinskega človeka. In ta dvoličnost se začne pri vsakem posamezniku. Skozi vsakega od nas poteka meja med ohranjevalcem in uničevalcem. Zato spoštujmo vrednote, na katere prisegamo, in jih uzakonimo - uzakonimo tako, da bo njihovo nespoštovanje udarilo pravno in finančno nas, kršitelje, in ne življenj in zdravja naših vnukov in pravnukov. Vse večje možnosti imamo in zato moramo biti tudi vse bolj odgovorni. »Spoštujmo gore, kajti le tako bomo mogli polno doživljati njihov blagor in vrednost«, je končal uvodno misel naš predsednik. Zavezanost temu je naporna, a plemenita.
Tone Škarja